Letošnji mednarodni dan biotske raznovrstnosti je posvečen temi "Zagotoviti življenje v spreminjajočem se svetu". Svet se spreminja hitreje kot kdajkoli prej. Rast prebivalstva in nenehno večanje porabe pomenita velik pritisk na biotsko raznovrstnost. Letošnja tema nas zato opozarja, da poleg tega, da nam narava omogoča fizične pogoje za življenje, nam prav biotska raznovrstnost pomaga pri premagovanju in omilitvi pritiskov, ki jih v naravo prinašajo vse te spremembe.
V zadnjih 20. letih se je število in površina zavarovanih območij v svetovnem merilu povečala za trikrat – na današnjih več kot 100.000 območij, ki obsegajo 12 odstotkov zemlje. Pri tem je zavarovano manj kot 1 odstotek morske površine, ki predstavlja tri četrtine našega Planeta. Tudi v evropskem merilu se je število zavarovanih območij od leta 1970 bistveno povečalo. Tako je v državah članicah EU skoraj 600 različnih kategorij zavarovanja in več kot 42.000 zavarovanih območij. Posebno mesto v evropski zakonodaji ima ekološko omrežje območij, potrebnih za ohranjanje pomembnih vrst in habitatnih tipov v EU, omrežje NATURA 2000. Ta območja tako pokrivajo že 15 odstotkov evropskega ozemlja.
Ohranjena narava, krajina in kulturna dediščina so temelji identitete prostora in ljudi, ki na tem prostoru živijo. So vrednote že same po sebi. Gre za tako pomembne sestavine prostora, v katerem živimo, in naše nacionalne in regionalne identitete, da so pravzaprav neprecenljive. Hkrati pa je ta dediščina tudi pomemben vir, ki ima velik ekonomski pomen. Za posamezne ekonomske sektorje je ohranjena narava temeljni in najpomembnejši vir (npr. turizem) in zato izjemno pomemben sestavni del trajnostnega razvoja. Zavarovana območja so tudi mednarodno razpoznavna blagovna znamka (Unesco, Ramsar, Alpska konvencija, MAB, NATURA 2000). Parki so nosilci čezmejnih povezav in marsikje izhodišče za povezovanje evropskih regij. Predvsem pa so zavarovana območja mednarodno spoznani nosilci trajnostnega razvoja.
Ministrstvo za okolje in prostor je ob tej priložnosti pripravilo tudi publikacijo z naslovom "Parki Slovenije – 2004". Publikacija vsebuje bistvene poudarke in aktivnosti, ki so se v lanskem letu odvijali v nekaterih naših parkih (Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Goričko, Notranjski regijski park ter Krajinski park Logarska dolina). Publikacija bo v kratkem objavljena tudi na spletni strani ministrstva na naslovu www.gov.si/mop/.
V zadnjih 20. letih se je število in površina zavarovanih območij v svetovnem merilu povečala za trikrat – na današnjih več kot 100.000 območij, ki obsegajo 12 odstotkov zemlje. Pri tem je zavarovano manj kot 1 odstotek morske površine, ki predstavlja tri četrtine našega Planeta. Tudi v evropskem merilu se je število zavarovanih območij od leta 1970 bistveno povečalo. Tako je v državah članicah EU skoraj 600 različnih kategorij zavarovanja in več kot 42.000 zavarovanih območij. Posebno mesto v evropski zakonodaji ima ekološko omrežje območij, potrebnih za ohranjanje pomembnih vrst in habitatnih tipov v EU, omrežje NATURA 2000. Ta območja tako pokrivajo že 15 odstotkov evropskega ozemlja.
Ohranjena narava, krajina in kulturna dediščina so temelji identitete prostora in ljudi, ki na tem prostoru živijo. So vrednote že same po sebi. Gre za tako pomembne sestavine prostora, v katerem živimo, in naše nacionalne in regionalne identitete, da so pravzaprav neprecenljive. Hkrati pa je ta dediščina tudi pomemben vir, ki ima velik ekonomski pomen. Za posamezne ekonomske sektorje je ohranjena narava temeljni in najpomembnejši vir (npr. turizem) in zato izjemno pomemben sestavni del trajnostnega razvoja. Zavarovana območja so tudi mednarodno razpoznavna blagovna znamka (Unesco, Ramsar, Alpska konvencija, MAB, NATURA 2000). Parki so nosilci čezmejnih povezav in marsikje izhodišče za povezovanje evropskih regij. Predvsem pa so zavarovana območja mednarodno spoznani nosilci trajnostnega razvoja.
Ministrstvo za okolje in prostor je ob tej priložnosti pripravilo tudi publikacijo z naslovom "Parki Slovenije – 2004". Publikacija vsebuje bistvene poudarke in aktivnosti, ki so se v lanskem letu odvijali v nekaterih naših parkih (Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Goričko, Notranjski regijski park ter Krajinski park Logarska dolina). Publikacija bo v kratkem objavljena tudi na spletni strani ministrstva na naslovu www.gov.si/mop/.