Prispevki v zborniku so delo skupine priznanih avtorjev, ki se že vrsto let ukvarjajo z vprašanjem meje v Istri. V njih analizirajo sedanje stanje in opozarjajo na nepopravljivo škodo, ki jo povzročajo za prihodnost slovenskega naroda in države nosilci političnih odločitev. Ti že vse od prve svetovne vojne dalje lahkomiselno in neodgovorno, predvsem pa nedržavotvorno prepuščajo zdaj večje zdaj manjše dele slovenskega narodnega ozemlja s prebivalci in vsem njihovim premoženjem tujim državam. Prispevek mag. Mitje Deisingerja daje novo strategijo meje s Hrvaško, to pa je vzpostavitev stanja z dne 25. 6. 1991, kakšno je bilo ob osamosvojitvi. Prispevek dr. Duše Krnel-Umek podaja pregled razvoja narodnostnih ter upravnih mej na tem v Istri v zgodovini, saj je bila narodnostna meja še sredi 19. stoletja na Mirni, Slovenci pa so Istro naseljevali tudi južneje. Ana Kalc Hafner obravnava nasledstvo mednarodnih pogodb po drugi svetovni vojni, ki jih je ratificirala bivša SFRJ. Samo Pahor postavlja hipotezo, da je bila prva močnejša naselitev predhodnikov današjih Slovencev ob zgornjem toku reke Mirne na področju Novegagrada. Leon Marin podrobneje obravnava vprašanje kako je začasni dogovor o vojaškooperativni razmejitvi med drugo svetovno vojno leta 1944 določal poznejšo upravno razdelitev med republikama Slovenijo in Hrvaško. Pavel Zupančič obravnava dogajanje po osamosvojitvi leta 1991, ko bi Slovenija morala v večji meri upoštevati zgodovinska dejstva pri urejanju vprašanj z južno sosedo. Sledi še kronologija najpomembnejših dogodkov od leta 1947 po podpisu pariške mirovne pogodbe pa do leta 2004, ko so bila podana nova izhodišča za poganja o meji in drugih odprtih vprašanjih s Hrvaško.
Vprašanje slovensko-hrvaške meje, zlasti pa meje v Istri, se je po osamosvojitvi leta 1991 ponovno odprlo. Širši krog strokovnjakov pa se je v to razpravo vključil šele pri organizaciji okrogle mize z naslovom Vprašanje oblikovanja slovenskega etničnega in državnega prostora s posebnim poudarkom na slovensko hrvaški meji v Istri leta 1998 pod pokroviteljstvom takratnega ministra za znanost in tehnologijo iz vrst SLS dr. Lojzeta Marinčka. Od tedaj je izšlo na temo meje več razprav in publikacij, kar pa še ni pripomoglo k modrejšim političnim odločitvam, ki bi temeljile na strokovnih in znanstvenih ugotovitvah o poteku meje in na volji prebivalcev, da ostanejo na ozemlju Republike Slovenije.
Vprašanje slovensko-hrvaške meje, zlasti pa meje v Istri, se je po osamosvojitvi leta 1991 ponovno odprlo. Širši krog strokovnjakov pa se je v to razpravo vključil šele pri organizaciji okrogle mize z naslovom Vprašanje oblikovanja slovenskega etničnega in državnega prostora s posebnim poudarkom na slovensko hrvaški meji v Istri leta 1998 pod pokroviteljstvom takratnega ministra za znanost in tehnologijo iz vrst SLS dr. Lojzeta Marinčka. Od tedaj je izšlo na temo meje več razprav in publikacij, kar pa še ni pripomoglo k modrejšim političnim odločitvam, ki bi temeljile na strokovnih in znanstvenih ugotovitvah o poteku meje in na volji prebivalcev, da ostanejo na ozemlju Republike Slovenije.