V razmišljanju se mu je pridružil tudi državni sekretar v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Franci Rokavec, ki je dejal, da je SLS zaslužna, da je sedanja vlada na področju lokalne samouprave in regionalne politike v šestih mesecih storila več kot prejšnja vlada v štirih letih. V državnem zboru so tako štirje predlogi zakonov (zakon o lokalnih volitvah, zakon o lokalni samoupravi, spremembe in dopolnitve zakona o financiranju občin in zakon o skladnem regionalnem razvoju). Trije se bodo obravnavali in sprejemali že julija, eden pa septembra.
Poslanec SLS in župan občine Železniki Mihael Prevc je poudaril, da "rešitve v predlogu zakona o skladnem regionalnem razvoju za Gorenjsko prinašajo boljše čase", pa čeprav je Gorenjska, ki v resnici spada bolj k nerazvitim, padla v razvito kohezijsko regijo. Gorenjska bo tako v prvem obdobju od leta 2007 do 2013 nekaj sredstev dobila, vendar manj kot nerazvita kohezijska regija.
Vendar pa je, tako Prevc, treba na predlog zakona gledati širše, ne le na člen o razdelitvi države v dve regiji. Drugi členi predloga zakona namreč govorijo o tem, da bodo razvojno šibke regije znotraj razvite kohezijske regije dobile iz strukturnih skladov več sredstev, kar bo prispevalo k uravnoteženosti, je poudaril.
SLS ima na področju lokalne samouprave in regionalne politike sicer tri prednostne naloge_ učinkovito izvajanje kohezijske politike, pripravo proračuna za leti 2006 in 2007 na področju lokalne samouprave in regionalne politike, s poudarkom na postopni sanaciji občin in zagotovitvijo dodatnih domačih virov za odpravo razlik znotraj posameznih regij, ter pripravo in izvedbo projekta celovite regionalizacije. Ta bo pripravljen do konca leta, enako kot nov zakon o financiranju občin, ki je z njim neposredno povezan.
Na vprašanje, če projekt regionalizacije predvideva tudi selitve institucij, je Rokavec odgovoril, da v prvi fazi predvideva selitev pristojnosti države, ki jih sedaj opravljajo upravne enote, ministrstva oz. določene vladne inštitucije, na nižjo pokrajinsko raven, čemur pa bodo sledili tudi prenosi inštitucij. V SLS se zavzemajo, da se pristojnosti prenesejo v čimvečji meri, saj je lahko država tako bolj učinkovita.
Izpostavil je primer prenosa nalog upravnih enot na pokrajinsko raven, po katerem bi določene naloge upravnih enot, kot je npr. izdajanje gradbenih dovoljenj, izvajale občine. "Bilo bi zelo umestno, če bi bile pokrajine v prihodnje ustanoviteljice srednjih šol, prizadevamo si, da bi bile v pristojnosti pokrajin tudi bolnice," je še dejal Rokavec, ki pa ni želel napovedovati za naprej.
Povzeto po STA
Poslanec SLS in župan občine Železniki Mihael Prevc je poudaril, da "rešitve v predlogu zakona o skladnem regionalnem razvoju za Gorenjsko prinašajo boljše čase", pa čeprav je Gorenjska, ki v resnici spada bolj k nerazvitim, padla v razvito kohezijsko regijo. Gorenjska bo tako v prvem obdobju od leta 2007 do 2013 nekaj sredstev dobila, vendar manj kot nerazvita kohezijska regija.
Vendar pa je, tako Prevc, treba na predlog zakona gledati širše, ne le na člen o razdelitvi države v dve regiji. Drugi členi predloga zakona namreč govorijo o tem, da bodo razvojno šibke regije znotraj razvite kohezijske regije dobile iz strukturnih skladov več sredstev, kar bo prispevalo k uravnoteženosti, je poudaril.
SLS ima na področju lokalne samouprave in regionalne politike sicer tri prednostne naloge_ učinkovito izvajanje kohezijske politike, pripravo proračuna za leti 2006 in 2007 na področju lokalne samouprave in regionalne politike, s poudarkom na postopni sanaciji občin in zagotovitvijo dodatnih domačih virov za odpravo razlik znotraj posameznih regij, ter pripravo in izvedbo projekta celovite regionalizacije. Ta bo pripravljen do konca leta, enako kot nov zakon o financiranju občin, ki je z njim neposredno povezan.
Na vprašanje, če projekt regionalizacije predvideva tudi selitve institucij, je Rokavec odgovoril, da v prvi fazi predvideva selitev pristojnosti države, ki jih sedaj opravljajo upravne enote, ministrstva oz. določene vladne inštitucije, na nižjo pokrajinsko raven, čemur pa bodo sledili tudi prenosi inštitucij. V SLS se zavzemajo, da se pristojnosti prenesejo v čimvečji meri, saj je lahko država tako bolj učinkovita.
Izpostavil je primer prenosa nalog upravnih enot na pokrajinsko raven, po katerem bi določene naloge upravnih enot, kot je npr. izdajanje gradbenih dovoljenj, izvajale občine. "Bilo bi zelo umestno, če bi bile pokrajine v prihodnje ustanoviteljice srednjih šol, prizadevamo si, da bi bile v pristojnosti pokrajin tudi bolnice," je še dejal Rokavec, ki pa ni želel napovedovati za naprej.
Povzeto po STA