Predstavljeni predlog zakona je doživel kar nekaj pomislekov s strani opozicijskih strank in tudi nekaterih regij. Med negativnimi odzivi s strani regij je v javnosti še posebej odmevno odprto pismo Regionalnega razvojnega sveta Gorenjske in Regionalne razvojne agencije Gorenjske, ki navaja, da je predlog za uvrstitev Gorenjske v kohezijsko regijo ťZahodna in severna SlovenijaŤ krivičen in razvojno škodljiv, ker naj bi razvojni projekti Gorenjske ostali brez možnosti koriščenja strukturnih skladov. Predlaga se uvrstitev Gorenjske v drugo, manj razvito kohezijsko regijo kamor, po stopnji razvitosti, Gorenjska tudi sodi.
Navedena zahteva ni uresničljiva, ker je podoben predlog, ki je izvzemal zgolj širše območje Ljubljane, enkrat že bil formalno zavrnjen s strani Evropske komisije in sicer še v času pogajanj za pristop Slovenije k Evropski uniji. Gorenjska regija tudi ne bo ostala popolnoma brez pomoči iz naslova strukturnih skladov. Upravičena bo do sredstev kohezijskega sklada, katerih upravičenost se ugotavlja na ravni države kot celote in ki obsegajo eno tretjino celotne alokacije Sloveniji. Kot obmejna regija bo Gorenjska upravičena tudi do pomoči iz Cilja teritorialno sodelovanje (čezmejno, medregionalno in transnacionalno). Poleg tega bodo lahko podjetja, raziskovalne institucije, občine, mesta in nevladne organizacije tudi neposredno kandidirale na različne razpise, ki jih objavljajo v Bruslju. Primer tega so sredstva iz naslova poglavja 1-a finančne perspektive (t.i. lizbonska sredstva za raziskave in razvoj).
Druga, v javnosti odmevna pobuda, prihaja s strani kolegija županov Spodnjega Podravja. Župani si prizadevajo, da bi razširili seznam statističnih regij z novo statistično regijo Spodnje Podravje, pri čemer se sklicujejo na lani vloženi predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je predlagal seznam 14 razvojnih regij. Tudi tej pobudi ni mogoče ustreči, saj predlog zakona ne ureja vprašanja števila razvojnih regij. V zakonu so prisotne le kot način enolične določitve meja kohezijskih regij. Pri tem se dosledno izhaja iz teritorialnih enot NUTS-3 (12 statističnih regij), ki jih je Slovenija izpogajala z Evropsko unijo v pristopnih pogajanjih. Ob tem vprašanju je pomembna tudi ugotovitev, da Državni zbor lani ni uvrstil predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja na dnevni red (o tem je sicer sklepal, vendar neuspešno). Eden od pomembnih razlogov za zavrnitev zakona je bil očitek, da se skuša preko zakonodaje s področja spodbujanja skladnega regionalnega razvoja odločati o pokrajinah. Nova vlada je prav zaradi tega pripravila zakon, ki ne odpira vprašanja števila razvojnih regij. Skladno s programom dela Vlade Republike Slovenije naj bi bila konec leta predložena zakonodaja s področja oblikovanja in delovanja pokrajin, ki pa bo ta vprašanja urejala.
Navedena zahteva ni uresničljiva, ker je podoben predlog, ki je izvzemal zgolj širše območje Ljubljane, enkrat že bil formalno zavrnjen s strani Evropske komisije in sicer še v času pogajanj za pristop Slovenije k Evropski uniji. Gorenjska regija tudi ne bo ostala popolnoma brez pomoči iz naslova strukturnih skladov. Upravičena bo do sredstev kohezijskega sklada, katerih upravičenost se ugotavlja na ravni države kot celote in ki obsegajo eno tretjino celotne alokacije Sloveniji. Kot obmejna regija bo Gorenjska upravičena tudi do pomoči iz Cilja teritorialno sodelovanje (čezmejno, medregionalno in transnacionalno). Poleg tega bodo lahko podjetja, raziskovalne institucije, občine, mesta in nevladne organizacije tudi neposredno kandidirale na različne razpise, ki jih objavljajo v Bruslju. Primer tega so sredstva iz naslova poglavja 1-a finančne perspektive (t.i. lizbonska sredstva za raziskave in razvoj).
Druga, v javnosti odmevna pobuda, prihaja s strani kolegija županov Spodnjega Podravja. Župani si prizadevajo, da bi razširili seznam statističnih regij z novo statistično regijo Spodnje Podravje, pri čemer se sklicujejo na lani vloženi predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je predlagal seznam 14 razvojnih regij. Tudi tej pobudi ni mogoče ustreči, saj predlog zakona ne ureja vprašanja števila razvojnih regij. V zakonu so prisotne le kot način enolične določitve meja kohezijskih regij. Pri tem se dosledno izhaja iz teritorialnih enot NUTS-3 (12 statističnih regij), ki jih je Slovenija izpogajala z Evropsko unijo v pristopnih pogajanjih. Ob tem vprašanju je pomembna tudi ugotovitev, da Državni zbor lani ni uvrstil predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja na dnevni red (o tem je sicer sklepal, vendar neuspešno). Eden od pomembnih razlogov za zavrnitev zakona je bil očitek, da se skuša preko zakonodaje s področja spodbujanja skladnega regionalnega razvoja odločati o pokrajinah. Nova vlada je prav zaradi tega pripravila zakon, ki ne odpira vprašanja števila razvojnih regij. Skladno s programom dela Vlade Republike Slovenije naj bi bila konec leta predložena zakonodaja s področja oblikovanja in delovanja pokrajin, ki pa bo ta vprašanja urejala.