Predsednik SKZ Ciril Smrkolj, predsednik programskega sveta in poslanec DZ Janez Kramberger ter podpredsednik tega sveta Evgen Sapač so najprej zavrnili trditve nekaterih, da so za drag kruh krivi kmetje. Sapač je ob tem poudaril, da ima pšenica v ceni kruha le petodstotni delež, kar pomeni, da bi jo lahko kmetje oddajali zastonj, kruh pa bi kljub temu še vedno stal 250 in več tolarjev.
Primerjal je tudi cene v Avstriji in ugotovil, da stane tam pšenica približno toliko kot pri nas, kruh pa je vsaj za deset odstokov cenejši. Slovenija je po njegovem v EU stopila kmetijsko nepripravljena, saj industrija pritiska in zbija cene kmetom, razočaran pa je še dodal, da bi bilo za vlado morda najbolje, če kmetom namesto subvencij plačuje socialno pomoč, za košnjo trave na praznih njivah pa zaposli delavce.
Predsednik Smrkolj je opozoril, da je organiziranost v Sloveniji izredno slaba ter pozval zadruge in zadružne sisteme, da se takoj povežejo z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Že zdaj je potrebno definirati okvirne pogoje za ceno pšenice v prihodnjem letu, za dokončne pa bi se, tako kot delajo to v Avstriji, dogovorili tik pred žetvijo. Tako sklenjene pogodbe bi morale biti večletne in bi morale omogočati znosen dohodek kmetom, prispevale pa bi tudi k odločanju na malih kmetijah. Po mneju predsednika Smrkolja zveze so razdor med kmeti in potrošniki krivi tudi tisti, ki želijo kmetijstvo izenačiti z dobičkonosnimi godpodarskimi programi, kar pa preprosto ni mogoče.
Od aktualnih ukrepov v kmetijstvu je omenil okrog 45.000 pozivov za popravke vlog pri zahtevkih za neposredna plačila. Ministrstvo se je za ta ukrep odločilo prehitro oziroma je bila odredba prepozna, saj ni bilo časa za izobraževanje. Glede akontacij kmetom je Smrkolj opozoril, da jih dobijo kmetje v EU med 15. oktobrom in 15. novembrom, poračun pa prihodnje leto, saj to zahteva ekonomika kmetovanja. Afere, ki so izbruhnile v kmetijstvu, moramo reševati strpno, saj naj nestrpnost razdvaja, je povedal Smrkolj, skrbi pa ga tudi, da je leta 2000 kar 85 odstotkov slovenskih kupcev zaupalo domači hrani in podpiralo kmeta, danes pa je takih le še 20 odstotkov ali manj. Za to so krivi politiki in kvazistrokovna javnost, ohranitev kmetijstva je naloga vseh Slovencev, za to pa sta potrebna strpnost in sodelovanje.
Predsednik programksega sveta Kramberger ugotavlja, da se dohodkovni položaj v kmetijstvu po vstopu v EU slabša. Ljudska stranka je ves čas skrbela za področje kmetijstva in si ga prizadevala približati evropskemu kmetisjtvu, iluzorno pa bi bilo pričakovati, da bi uspeli v desetih letih strukturno, izobrazbeno in strostno spremeniti to področje. Če vlada ne bo začela reševati teh vprašanj, bomo jeseni kot partnerji v vladi postali bolj glasni, v skladu s koalicijsko pogodbo tako pričakujemo usklajevanje mnenj o dohodnini, saj sta na silo sprejeto davčno zakonodajo LDS in SD to kritizirali tako SDS kot NSi, je dejal Kramberger. Ta zakonodaja, ki na primer obdavčuje tudi subvencije in sredstva iz programa Sapard, po njegovem mnenju ni življenjska in bo nekaterim prinesla bankrot, zato čim prej pričakujejo predloge za spremembo.
Povzeto po STA
Primerjal je tudi cene v Avstriji in ugotovil, da stane tam pšenica približno toliko kot pri nas, kruh pa je vsaj za deset odstokov cenejši. Slovenija je po njegovem v EU stopila kmetijsko nepripravljena, saj industrija pritiska in zbija cene kmetom, razočaran pa je še dodal, da bi bilo za vlado morda najbolje, če kmetom namesto subvencij plačuje socialno pomoč, za košnjo trave na praznih njivah pa zaposli delavce.
Predsednik Smrkolj je opozoril, da je organiziranost v Sloveniji izredno slaba ter pozval zadruge in zadružne sisteme, da se takoj povežejo z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Že zdaj je potrebno definirati okvirne pogoje za ceno pšenice v prihodnjem letu, za dokončne pa bi se, tako kot delajo to v Avstriji, dogovorili tik pred žetvijo. Tako sklenjene pogodbe bi morale biti večletne in bi morale omogočati znosen dohodek kmetom, prispevale pa bi tudi k odločanju na malih kmetijah. Po mneju predsednika Smrkolja zveze so razdor med kmeti in potrošniki krivi tudi tisti, ki želijo kmetijstvo izenačiti z dobičkonosnimi godpodarskimi programi, kar pa preprosto ni mogoče.
Od aktualnih ukrepov v kmetijstvu je omenil okrog 45.000 pozivov za popravke vlog pri zahtevkih za neposredna plačila. Ministrstvo se je za ta ukrep odločilo prehitro oziroma je bila odredba prepozna, saj ni bilo časa za izobraževanje. Glede akontacij kmetom je Smrkolj opozoril, da jih dobijo kmetje v EU med 15. oktobrom in 15. novembrom, poračun pa prihodnje leto, saj to zahteva ekonomika kmetovanja. Afere, ki so izbruhnile v kmetijstvu, moramo reševati strpno, saj naj nestrpnost razdvaja, je povedal Smrkolj, skrbi pa ga tudi, da je leta 2000 kar 85 odstotkov slovenskih kupcev zaupalo domači hrani in podpiralo kmeta, danes pa je takih le še 20 odstotkov ali manj. Za to so krivi politiki in kvazistrokovna javnost, ohranitev kmetijstva je naloga vseh Slovencev, za to pa sta potrebna strpnost in sodelovanje.
Predsednik programksega sveta Kramberger ugotavlja, da se dohodkovni položaj v kmetijstvu po vstopu v EU slabša. Ljudska stranka je ves čas skrbela za področje kmetijstva in si ga prizadevala približati evropskemu kmetisjtvu, iluzorno pa bi bilo pričakovati, da bi uspeli v desetih letih strukturno, izobrazbeno in strostno spremeniti to področje. Če vlada ne bo začela reševati teh vprašanj, bomo jeseni kot partnerji v vladi postali bolj glasni, v skladu s koalicijsko pogodbo tako pričakujemo usklajevanje mnenj o dohodnini, saj sta na silo sprejeto davčno zakonodajo LDS in SD to kritizirali tako SDS kot NSi, je dejal Kramberger. Ta zakonodaja, ki na primer obdavčuje tudi subvencije in sredstva iz programa Sapard, po njegovem mnenju ni življenjska in bo nekaterim prinesla bankrot, zato čim prej pričakujejo predloge za spremembo.
Povzeto po STA