Dr. Tasič meni, da so odpuščanja v sedanji tekstilni industriji posledica zamujenih reform v podjetjih, ki so pogosto nekritično dodeljene državne finančne pomoči namesto za razvoj in prestrukturiranje porabljala za izplačilo plač. Izpostavil pa je nekatere uspešne primere v prestrukturiranih panogah, npr. jeklarski, metalurški in lesni, ki so se preusmerili na bolj zahtevne trge. Rezultate teh seveda ne moremo meriti toliko glede na število delovnih mest, kot glede na poslovne rezultate, saj gre za izdelke z višjo dodano vrednostjo. Cilj sedanje vlade je gospodarsko uspešna in socialna država, zato vladni program poudarja vključitev vseh prebivalcev, predvsem pa brezposelnih, v gospodarski razvoj. Za SLS je pomembno, da je v to vključen tudi regionalni in prostorski razvoj.
Mag. Ivanušič meni, da konflikt med socialno pravičnostjo in gospodarsko uspešnostjo ni več vprašanje, saj če merimo BDP na prebivalca, ni primera uspešne gospodarske države, ki bi bila socialno nepravična. Država in socialna pravičnost morata vseeno stimulirati delo, kajti če socialni izdatki niso optimizirani, lahko celo spodbujajo gospodarsko nazadovanje. Kot poznavalec finančnega sektorja je opozoril na pomen ohranjanja lastniškega deleža države v sedanjih državnih podjetij. Meni, da je najboljši model državnega lastništva 25%+1 delnica. Na ta način se država umakne iz upravljanja, a preprečuje bistvene statutarne spremembe, prepreči pa se tudi politično kadrovanje. Tudi v največjih gospodarsko uspešnih evropskih državah so največje banke in zavarovalnice v domači lasti. Banka »vidi« poslovanje s komitenti, je pa še vprašanje razvoja in investicij ter poslovnih strategij. Če država ostaja brez teh informacij, ni možnosti za pravočasno reagiranje, podjetja pa ostajajo samo izdelovalci in ne proizvajalci.
Gostje in ostali razpravljavci so sicer ocenili, da Slovenija ima prostor, ima ljudi, ima tudi kapital, vendar ni pravih projektov za gospodarski razvoj, teh pa ni, ker ni znanja. Zato je potrebno še veliko narediti na povezovanju znanstvenih in izobraževalnih institucij z gospodarstvom. Kljub vsemu pa obstajajo nekatere regije v Sloveniji npr. Koroška in Bela krajina, kjer je pomanjkljiva prometna infrastruktura še vedno ovira za razvoj, ki bi jo v veliki meri odpravila izgradnja t.i. tretje razvojne osi Holmec – Metlika. Opozorjeno je bilo tudi na konkurenco med državami v ponudbi industrijsko obrtnih con; Avstrija jih namreč že trži Sloveniji, kar zagotovo predstavlja izziv za obmejne regije.
Mag. Ivanušič meni, da konflikt med socialno pravičnostjo in gospodarsko uspešnostjo ni več vprašanje, saj če merimo BDP na prebivalca, ni primera uspešne gospodarske države, ki bi bila socialno nepravična. Država in socialna pravičnost morata vseeno stimulirati delo, kajti če socialni izdatki niso optimizirani, lahko celo spodbujajo gospodarsko nazadovanje. Kot poznavalec finančnega sektorja je opozoril na pomen ohranjanja lastniškega deleža države v sedanjih državnih podjetij. Meni, da je najboljši model državnega lastništva 25%+1 delnica. Na ta način se država umakne iz upravljanja, a preprečuje bistvene statutarne spremembe, prepreči pa se tudi politično kadrovanje. Tudi v največjih gospodarsko uspešnih evropskih državah so največje banke in zavarovalnice v domači lasti. Banka »vidi« poslovanje s komitenti, je pa še vprašanje razvoja in investicij ter poslovnih strategij. Če država ostaja brez teh informacij, ni možnosti za pravočasno reagiranje, podjetja pa ostajajo samo izdelovalci in ne proizvajalci.
Gostje in ostali razpravljavci so sicer ocenili, da Slovenija ima prostor, ima ljudi, ima tudi kapital, vendar ni pravih projektov za gospodarski razvoj, teh pa ni, ker ni znanja. Zato je potrebno še veliko narediti na povezovanju znanstvenih in izobraževalnih institucij z gospodarstvom. Kljub vsemu pa obstajajo nekatere regije v Sloveniji npr. Koroška in Bela krajina, kjer je pomanjkljiva prometna infrastruktura še vedno ovira za razvoj, ki bi jo v veliki meri odpravila izgradnja t.i. tretje razvojne osi Holmec – Metlika. Opozorjeno je bilo tudi na konkurenco med državami v ponudbi industrijsko obrtnih con; Avstrija jih namreč že trži Sloveniji, kar zagotovo predstavlja izziv za obmejne regije.