Dr. Andrej Umek, je izpostavil pomen uresničevanja načel Lisbonske strategije, ki je strateški načrt, kako Evropo popeljati med najbolj razvite na svetu, a žal zaenkrat ostaja na papirju. Potrebno bo vlagati veliko energije in tudi političnega delovanja za doseganje potrebnega družbenega soglasja o dejstvu, da bo morala tako Evropa kot Slovenija, preusmeriti znatnejši del državnega denarja iz potrošnje v investicije. Doseganje tega cilja po mnenju dr. Umeka dodatno otežuje dejstvo, da rodnost pada - kjer pa je malo mladih ljudi, se težje razumejo potrebe po investicijah.
Stanislav Meglič, dolgoletni mladinski delavec in nekdanji podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije za razvoj lokalnih struktur, je ocenil je, da se je velikokrat in se še čuti odpor, kljub načelnim prizadevanjem države za lažje organiziranje mladine, do dobro organizirane mladine, še posebno v primerih, ko gre za odločanje ali soodločanje. Izpostavil je še problem podaljšanje mladosti, saj dandanes ne štejemo več mlade samo do 20. leta ampak daleč preko 30. leta starosti.
Matjaž Glavan, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, ki je ena najmnožičnejših organizacij na podeželju, ugotavlja, da je danes večinoma rešen problem cestnih povezav. To je bilo namreč nekdaj glavni razlog za praznjenje podeželja, zato meni, da mladi ostajajo na podeželju, a podeželje se bolj in bolj urbanizira, tako mnogi pogrešajo mestnih načinov razvedrila, za tradicionalne oblike druženja mladih na podeželju pa ni več toliko zanimanja. Izpostavil je še problem odločanja za investicije mladih kmetov, ki so velikokrat bolj tvegane od ostalih gospodarskih panog, tudi zaradi dejstva, da se pravila in evropska kmetijska politika prehitro spreminjajo.
Sledila je razprava, v kateri je bilo izpostavljeno dejstvo, da se v dosedanjih letih pri stanovanjski politiki ni veliko naredilo za reševanje stanovanjskega problema mladih, saj podatki kažejo, da so nova stanovanja večinoma kupovale osebe v poznih srednjih letih. Zato je bila dana pobuda, da si moramo mladi prizadevati za več možnosti odločanja pri politikah, ki zadevajo probleme mladih generacij. Razpravljavci so tudi ugotovili, da mladim z dokončano univerzitetno izobrazbo v primerjavi s tistimi, ki so prej pričeli z delom, največkrat manjka samozavesti in pobude, da bi pridobljeno teoretično znanje tudi dobro uporabili v gospodarstvu.
Stanislav Meglič, dolgoletni mladinski delavec in nekdanji podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije za razvoj lokalnih struktur, je ocenil je, da se je velikokrat in se še čuti odpor, kljub načelnim prizadevanjem države za lažje organiziranje mladine, do dobro organizirane mladine, še posebno v primerih, ko gre za odločanje ali soodločanje. Izpostavil je še problem podaljšanje mladosti, saj dandanes ne štejemo več mlade samo do 20. leta ampak daleč preko 30. leta starosti.
Matjaž Glavan, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, ki je ena najmnožičnejših organizacij na podeželju, ugotavlja, da je danes večinoma rešen problem cestnih povezav. To je bilo namreč nekdaj glavni razlog za praznjenje podeželja, zato meni, da mladi ostajajo na podeželju, a podeželje se bolj in bolj urbanizira, tako mnogi pogrešajo mestnih načinov razvedrila, za tradicionalne oblike druženja mladih na podeželju pa ni več toliko zanimanja. Izpostavil je še problem odločanja za investicije mladih kmetov, ki so velikokrat bolj tvegane od ostalih gospodarskih panog, tudi zaradi dejstva, da se pravila in evropska kmetijska politika prehitro spreminjajo.
Sledila je razprava, v kateri je bilo izpostavljeno dejstvo, da se v dosedanjih letih pri stanovanjski politiki ni veliko naredilo za reševanje stanovanjskega problema mladih, saj podatki kažejo, da so nova stanovanja večinoma kupovale osebe v poznih srednjih letih. Zato je bila dana pobuda, da si moramo mladi prizadevati za več možnosti odločanja pri politikah, ki zadevajo probleme mladih generacij. Razpravljavci so tudi ugotovili, da mladim z dokončano univerzitetno izobrazbo v primerjavi s tistimi, ki so prej pričeli z delom, največkrat manjka samozavesti in pobude, da bi pridobljeno teoretično znanje tudi dobro uporabili v gospodarstvu.