Minister Podobnik je uvodoma pojasnil razloge za pripravo in sprejem omenjenega zakona. Med drugim je poudaril, da se zaradi vse močnejših pritiskov in vplivov različnih dejavnosti zmanjšuje biološka raznovrstnost in s tem gospodarski pomen morja. Zato se v zadnjem desetletju pospešeno spreminja pravni status morij, in sicer z razglašanjem zaščitnih ekoloških con, katerih osnovni namen je preprečevanje onesnaževanja in drugih škodljivih ravnanj v morskem okolju ter ohranjanje in upravljanje z morskimi bogastvi. Izpostavil je tudi dejstvo, da mednarodno pravo daje državam pravico vzpostavitve con, katerih namen je varstvo in ohranitev morskega okolja.
Minister je v svojem govoru predstavil tudi cilje in glavne rešitve predloga zakona. Poudaril je, da je osnovni motiv za razglasitev zaščitne ekološke cone aktivno ravnanje jadranske države za vzpostavitev učinkovitih ukrepov za ohranitev celovitosti morskega ekosistema Jadranskega morja, svojih teritorialnih voda in obalnih območij.
Dr. Pogačnik je na kratko pojasnil pravno podlago za sprejem zakona. Ta je predvsem mednarodno pravo, posebej Konvencija ZN o mednarodnem pomorskem pravu iz leta 1982, ter pravo in usmeritve EU. Poudaril je, da so določbe predloga zakona v skladu s Sporazumom med Vlado SFRJ in Vlado Republike Italije o razmejitvi epikontinentalnega pasu med državama z dne 8. januarja 1968 in Pogodbo med SFRJ in Republiko Italijo z dne 10. novembra 1975. Iz tega izhaja dejstvo, da ima Slovenija svoj epikontinentalni pas, hkrati pa je to pravna podlaga, na podlagi katere lahko Slovenija razglasi svojo zaščitno ekološko cono. Poleg tega pa je predlog zakona pripravljen tudi v skladu s Pomorskim zakonikom RS, ki predvideva možnost izvrševanja suverenih pravic, jurisdikcije in nadzora nad morsko površino, morskim vodnim stebrom, morskim dnom in morskim podzemljem onkraj meja državne suverenosti.
Mag. Bricelj je veleposlanikom predstavil predvsem okoljske razloge razglasitve zaščitne ekološke cone v Jadranu. V svoji predstavitvi je med drugim izpostavil dejstvo, da je Jadransko morje zaradi svoje geografske lege, plitvosti, onesnaževanja s kopnega, pritiskov naraščajočih prometnih tokov in nedovoljenih odvajanj škodljivih snovi z ladij najbolj ogroženo morje v Sredozemlju. Mag. Bricelj je ob tej priložnosti veleposlanike tudi seznanil, da Slovenija predseduje pogodbenicam Barcelonske konvencije (Konvencija o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja in njenih protokolov) in da bo od 8. do 11. novembra letos v Portorožu 14. redno zasedanje pogodbenic omenjene konvencije.
Veleposlanike je v nadaljevanju med drugim predvsem zanimalo, zakaj se je Slovenija prav zdaj odločila za sprejem zakona. Minister Podobnik je poudaril, da je Hrvaška že razglasila svojo ekološko-ribolovno cono, to pa namerava storiti tudi Italija. Glede na to, da meja na morju še ni določena, mora Slovenija pravočasno zaščititi svoje interese ter zagotoviti ustrezno ekološko zaščito dela epikontinentalnega pasu, ki ji pripada v skladu z mednarodnim pravom ter notranjo zakonodajo. Veleposlaniki so tudi postavili vprašanje, zakaj zunanja meja zaščitne ekološke cone poteka po vzporedniku 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine. Dr. Pogačnik je poudaril, da je meja začasna, končna meja pa bo določena sporazumno oziroma bo predmet usklajevanja s sosednjima državama. Veleposlaniki so med drugim tudi izpostavili vprašanje, kaj se bo zgodilo, če Slovenija in Hrvaška ne bosta dosegli dogovora - ali sledi arbitraža. Minister Podobnik je pojasnil, da je arbitraža eden od legitimnih instrumentov, vendar pa so po njegovem mnenju pomembnejši drugi instrumenti, predvsem pogovor in dialog. Dr. Pogačnik je še dodal, da je za postopek arbitraže, ki je lahko izjemno dolgotrajen, potreben sporazum med obema državama, ki med drugim določa, kdo je arbiter, predvsem pa, kaj je razlog za arbitražo.
Minister je v svojem govoru predstavil tudi cilje in glavne rešitve predloga zakona. Poudaril je, da je osnovni motiv za razglasitev zaščitne ekološke cone aktivno ravnanje jadranske države za vzpostavitev učinkovitih ukrepov za ohranitev celovitosti morskega ekosistema Jadranskega morja, svojih teritorialnih voda in obalnih območij.
Dr. Pogačnik je na kratko pojasnil pravno podlago za sprejem zakona. Ta je predvsem mednarodno pravo, posebej Konvencija ZN o mednarodnem pomorskem pravu iz leta 1982, ter pravo in usmeritve EU. Poudaril je, da so določbe predloga zakona v skladu s Sporazumom med Vlado SFRJ in Vlado Republike Italije o razmejitvi epikontinentalnega pasu med državama z dne 8. januarja 1968 in Pogodbo med SFRJ in Republiko Italijo z dne 10. novembra 1975. Iz tega izhaja dejstvo, da ima Slovenija svoj epikontinentalni pas, hkrati pa je to pravna podlaga, na podlagi katere lahko Slovenija razglasi svojo zaščitno ekološko cono. Poleg tega pa je predlog zakona pripravljen tudi v skladu s Pomorskim zakonikom RS, ki predvideva možnost izvrševanja suverenih pravic, jurisdikcije in nadzora nad morsko površino, morskim vodnim stebrom, morskim dnom in morskim podzemljem onkraj meja državne suverenosti.
Mag. Bricelj je veleposlanikom predstavil predvsem okoljske razloge razglasitve zaščitne ekološke cone v Jadranu. V svoji predstavitvi je med drugim izpostavil dejstvo, da je Jadransko morje zaradi svoje geografske lege, plitvosti, onesnaževanja s kopnega, pritiskov naraščajočih prometnih tokov in nedovoljenih odvajanj škodljivih snovi z ladij najbolj ogroženo morje v Sredozemlju. Mag. Bricelj je ob tej priložnosti veleposlanike tudi seznanil, da Slovenija predseduje pogodbenicam Barcelonske konvencije (Konvencija o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja in njenih protokolov) in da bo od 8. do 11. novembra letos v Portorožu 14. redno zasedanje pogodbenic omenjene konvencije.
Veleposlanike je v nadaljevanju med drugim predvsem zanimalo, zakaj se je Slovenija prav zdaj odločila za sprejem zakona. Minister Podobnik je poudaril, da je Hrvaška že razglasila svojo ekološko-ribolovno cono, to pa namerava storiti tudi Italija. Glede na to, da meja na morju še ni določena, mora Slovenija pravočasno zaščititi svoje interese ter zagotoviti ustrezno ekološko zaščito dela epikontinentalnega pasu, ki ji pripada v skladu z mednarodnim pravom ter notranjo zakonodajo. Veleposlaniki so tudi postavili vprašanje, zakaj zunanja meja zaščitne ekološke cone poteka po vzporedniku 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine. Dr. Pogačnik je poudaril, da je meja začasna, končna meja pa bo določena sporazumno oziroma bo predmet usklajevanja s sosednjima državama. Veleposlaniki so med drugim tudi izpostavili vprašanje, kaj se bo zgodilo, če Slovenija in Hrvaška ne bosta dosegli dogovora - ali sledi arbitraža. Minister Podobnik je pojasnil, da je arbitraža eden od legitimnih instrumentov, vendar pa so po njegovem mnenju pomembnejši drugi instrumenti, predvsem pogovor in dialog. Dr. Pogačnik je še dodal, da je za postopek arbitraže, ki je lahko izjemno dolgotrajen, potreben sporazum med obema državama, ki med drugim določa, kdo je arbiter, predvsem pa, kaj je razlog za arbitražo.