Pirkovičeva je pojasnila, da je nujno, da se področje RTV uredi na novo, saj je prejšnji zakon neustaven, poleg tega je treba zagotoviti javnost delovanja. Zakon bo omogočal tudi boljše gospodarjenje, jasno poslovanje, jasnejša bo pristojnost vodilnih itd. Poleg tega bo RTV prispevek enak kot doslej, saj se ne bo dvigoval z rastjo inflacije, je opozorila Pirkovičeva. Novi zakon o RTVS je moderen zakon, podoben ureditvam v drugih državah, z njim pa bomo Slovenci dobili samostojno in javno RTV, je dejala državna sekretarka.Eden od pripravljavcev zakona Branko Grims je dejal, da je glas za zakon na referendumu glas za boljši program, nižji RTV prispevek, za demokratične vrednote, za strpnost, saj "bomo lahko vsi spregovorili brez strahu, da bi nas zasul plaz gnojnice, kot je zasul glasbenike, ki so se opredelili za novi zakon". Ti glasbeniki so s sedanjim zakonom nezadovoljni, kar so jasno povedali, vendar so bili nato zasmehovani, je pojasnil Grims. "To veliko pove o času, v katerem živimo. Vsak, ki pove svoje mnenje, je deležen diskreditacije s strani LDS in SD," je Grims dejal številnim udeležencem tribune. Tudi Marjeta Humar iz NSi meni, da je novi zakon dober, iz nasprotnikov tega zakona pa veje strah pred izgubo medijev.
Doktorand ustavnega prava Klemen Jaklič je v svojem prispevku ocenil ekspertizo sektorja za medije Sveta Evrope. Dva strokovnjaka omenjena sektorja sta ugotovila, da novi zakon o RTVS ni v skladu s standardi SE, saj v njem ni zadostne garancije za neodvisnost RTVS. Jaklič se sprašuje, zakaj druge članice SE izpolnjujejo standarde, vendar pa v ekspertizi po besedah Jakliča na to ni odgovora. V njej naj bi še pisalo, da lahko pride do zlorabe pri predlaganju članov programskega sveta in nadzornega odbora RTVS, saj naj bi po novem zakonu imel parlament neomejeno možnost za imenovanje članov. Jaklič se s tem ne strinja_ omejitve za imenovanje članov so, ni jih pa denimo na Norveškem, od koder prihaja eden od dveh strokovnjakov, ki sta pripravila mnenje SE_ tam vse člane sveta RTV imenuje parlament, norveški zakon pa ne prinaša kriterijev za imenovanje članov sveta RTV.
France Arhar je dejal, da je RTVS ena največjih institucij v Sloveniji, kjer vlada status quo in ki je zob časa še ni spremenil. Nujno je treba sprejeti nov zakon in ta javni zavod prilagoditi spremembam, poleg tega pa je potrebno v zavodu več svobode in odgovornosti. Potrebna je reorganizacija; čeprav sta bila sprejeta strategija in načrt dela, pa gredo po besedah Arharja "tokovi v nasprotno smer". Namesto da bi bilo manj zaposlenih na zavodu, jih je vedno več, stroški dela bi morali biti nižji, višja bi morala biti izobrazba zaposlenih. Za spremembe je nov zakon potreben, pa tudi pravi ljudje, saj so le ti tisti, ki lahko spremenijo dogajanje na tem zavodu, meni Arhar, ki se zato zavzema za nove vodstvene ljudi na RTVS.
Žarko Petan je dejal, da je bil dvakrat generalni direktor RTVS, pa so ga "dvakrat vrgli". Direktor je bil, ko je bil sprejet dosedanji zakon RTVS in ga je moral izvajati, čeprav je bil "ena sama farsa". V svetu RTVS so sedeli v glavnem ljudje, ki so bili tam zaradi lastnih interesov, je dejal Petan in dodal, da bi novi zakon lahko pripomogel k temu, da v naši državi ne bi bil več prisoten strah. Z njim se je strinjal tudi Janez Čadež, ki je tudi deset let vodil RTVS in bil tudi Petanov pomočnik. "Sedanji svet RTVS ni civilna družba, ampak interesna sfera, ki obvladuje sceno in programske ljudi," meni Čadež. Zakon o RTVS ni le zakon o novinarjih, opozarja Čadež, novi zakon pa je nujno potreben med drugim zato, ker je stari neustaven in ker je treba sprejeti novi statut zavoda. "Če sedanja opozicija trdi, da koalicija dela zakon zase, potem naj bo vesela, saj če bodo opozicijske stranke čez tri leta zmagale na parlamentarnih volitvah, bodo lahko z RTV vladale nadaljnjih 20 let," je dejal Čadež.
Povzeto po STA
Doktorand ustavnega prava Klemen Jaklič je v svojem prispevku ocenil ekspertizo sektorja za medije Sveta Evrope. Dva strokovnjaka omenjena sektorja sta ugotovila, da novi zakon o RTVS ni v skladu s standardi SE, saj v njem ni zadostne garancije za neodvisnost RTVS. Jaklič se sprašuje, zakaj druge članice SE izpolnjujejo standarde, vendar pa v ekspertizi po besedah Jakliča na to ni odgovora. V njej naj bi še pisalo, da lahko pride do zlorabe pri predlaganju članov programskega sveta in nadzornega odbora RTVS, saj naj bi po novem zakonu imel parlament neomejeno možnost za imenovanje članov. Jaklič se s tem ne strinja_ omejitve za imenovanje članov so, ni jih pa denimo na Norveškem, od koder prihaja eden od dveh strokovnjakov, ki sta pripravila mnenje SE_ tam vse člane sveta RTV imenuje parlament, norveški zakon pa ne prinaša kriterijev za imenovanje članov sveta RTV.
France Arhar je dejal, da je RTVS ena največjih institucij v Sloveniji, kjer vlada status quo in ki je zob časa še ni spremenil. Nujno je treba sprejeti nov zakon in ta javni zavod prilagoditi spremembam, poleg tega pa je potrebno v zavodu več svobode in odgovornosti. Potrebna je reorganizacija; čeprav sta bila sprejeta strategija in načrt dela, pa gredo po besedah Arharja "tokovi v nasprotno smer". Namesto da bi bilo manj zaposlenih na zavodu, jih je vedno več, stroški dela bi morali biti nižji, višja bi morala biti izobrazba zaposlenih. Za spremembe je nov zakon potreben, pa tudi pravi ljudje, saj so le ti tisti, ki lahko spremenijo dogajanje na tem zavodu, meni Arhar, ki se zato zavzema za nove vodstvene ljudi na RTVS.
Žarko Petan je dejal, da je bil dvakrat generalni direktor RTVS, pa so ga "dvakrat vrgli". Direktor je bil, ko je bil sprejet dosedanji zakon RTVS in ga je moral izvajati, čeprav je bil "ena sama farsa". V svetu RTVS so sedeli v glavnem ljudje, ki so bili tam zaradi lastnih interesov, je dejal Petan in dodal, da bi novi zakon lahko pripomogel k temu, da v naši državi ne bi bil več prisoten strah. Z njim se je strinjal tudi Janez Čadež, ki je tudi deset let vodil RTVS in bil tudi Petanov pomočnik. "Sedanji svet RTVS ni civilna družba, ampak interesna sfera, ki obvladuje sceno in programske ljudi," meni Čadež. Zakon o RTVS ni le zakon o novinarjih, opozarja Čadež, novi zakon pa je nujno potreben med drugim zato, ker je stari neustaven in ker je treba sprejeti novi statut zavoda. "Če sedanja opozicija trdi, da koalicija dela zakon zase, potem naj bo vesela, saj če bodo opozicijske stranke čez tri leta zmagale na parlamentarnih volitvah, bodo lahko z RTV vladale nadaljnjih 20 let," je dejal Čadež.
Povzeto po STA