Minister Podobnik se je na dopoldanskem srečanju s predstavniki Regionalnega razvojnega sveta (RRS) Gorenjske osredotočil na komunalno problematiko in težave pri iskanju skupnega regijskega odlagališča odpadkov, saj je Gorenjska ena redkih regij, ki tega področja še nima urejenega. Tako je izmed treh možnih lokacij za gradnjo deponije izpostavil deponijo na Kovorju v tržiški občini, kar so podprli tudi gospodarstveniki in župani v RRS. "Vendar pa bo odlagališče na Kovorju le, če bodo takšno rešitev podprli tudi krajani Kovorja in tržiška občina," je zagotovil Podobnik.
Ministri so na srečanjih s predstavniki lokalnih skupnosti, občin in gospodarstva največ pozornosti namenili aktualnim vprašanjem. Tako se je Podobnik poleg problematike ravnanja s komunalnimi odpadki posvetil tudi varovanju narave in Triglavskem narodnemu parku (TNP). Minister Božič se je osredotočil na pomen čimprejšnjega dokončanja gorenjske avtoceste ter izgradnje škofjeloške in blejske obvoznice. Minister Žagar pa je sprejel pomisleke gorenjskih gospodarstvenikov in politikov na predlagano regionalizacijo ter zakon o lokalni samoupravi.
Podobnik si je ogledal Rudnik Žirovski vrh v Gorenji vasi in deponijo Mala Mežakla na Jesenicah ter se srečal z direktorjem TNP Janezom Bizjakom in blejskim županom Jožetom Antoničem. S slednjim je tako kot že pred dobrim tednom dni znova govoril o sanaciji obale Blejskega jezera in potrdil dogovor o pripravi podrobnejšega načrta upravljanja z jezerom. Bizjaka, ki v prihodnjih dneh zaključuje vodenje TNP, pa je pozval, naj s svojim znanjem in izkušnjami pomaga, da bo čim prej sprejet dober zakon o TNP.
Minister Božič, ki se je prav tako srečal s člani RRS Gorenjske, je danes predstavil cilje in potek gradnje gorenjskega kraka avtoceste, ki ga je po njegovih besedah zaradi prometnih infarktov v konicah potrebno čim prej končati. V zadnjih dneh pa so se z Direkcijo za ceste uspeli dogovoriti tudi, da bodo še pred dokončanjem avtoceste obnovili tudi staro magistralno cesto s širitvijo obvoznih pasov in ureditvijo objektov.
Zaenkrat manjkajo še trije avtocestni odseki, da bo gorenjski krak končan. Kot prvi bo predvidoma do konca prihodnjega leta končan odsek Šentvid - Koseze, katerega gradnja je že v polnem zagonu. Počasi se tudi že začenja gradnja odseka Podtabor - Peračica, ki bo stala 13,4 milijarde tolarjev. V pripravi je tudi vsa potrebna dokumentacija za zadnji odsek, Vrba - Peračica, za katerega je lokacijski načrt že sprejet, sedaj je v teku odkup zemljišč, v naslednjem letu pa bi že lahko začeli z gradnjo tega 28 milijard tolarjev vrednega projekta. Leta 2008 naj bi bil tako celotni avtocestni križ vključno s pomurskim krakom dokončan.
Zaradi posvečanja avtocestam se je nekoliko zaustavilo obnavljanje in gradnja drugih državnih cest. Vendar sta škofjeloška in blejska obvoznica kljub temu prioriteti ministra Božiča. Po njegovih zagotovilih bi se gradnja prve, ki bo stala približno šest milijard tolarjev, lahko začela leta 2006 in končala 2008. Blejska obvoznica, katere nekoliko sporno traso za okoliške prebivalce si je Božič danes tudi ogledal, pa bi se lahko pričeli graditi leta 2008 in jo s petimi ali šestimi milijardami tolarjev končali leta 2010.
Tudi obisk Žagarja je za Gorenjsko zelo pomemben, saj je regiji po stalnem upadanju gospodarskega razvoja in upadanju rasti bruto domačega proizvoda (BDP) potrebno zagotoviti nov zagon ter dovolj sredstev zanj. Gorenjska je pred časom veljala za četrto najbolj razvito slovensko regijo, po številnih težavah v železarski, tekstilni in čevljarski industriji pa je izgubila kar 6000 delovnih mest in precejšen del BDP, kar jo uvršča na šesto mesto med regijami. "Na upadanje razvoja na Gorenjskem ne pristajamo, zato smo si zastavili cilj, da zopet dosežemo vsaj četrto, če ne celo tretje mesto po razvitosti," je poudaril predsednik državnega sveta Janez Sušnik, ki se je prav tako udeležil ministrskega obiska.
Minister Žagar je prepričan, da za gorenjsko regijo razvoj prinaša prav predlagana regionalizacija. Ob tem je priznal, da so nekatere pripombe, ki jih danes dobil s strani gospodarstvenikov in predstavnikov občin, upravičene in jih bo zato upošteval pri izboljšavi predloga regionalizacije ter zakona o lokalni samoupravi. Gre predvsem za pripombe na notranje razlike posamezne regije, ki jih bodo odpravili z omogočenim financiranjem ožjih območij. Poleg tega so na Gorenjskem opozorili tudi na težave pri upoštevanju indeksa razvojne ogroženosti kot temeljnega sredstva za razvrščanje regij po razvitosti.
Žagar se je danes posvetil tudi financiranju občin, ob čemer je županom zagotovil, da bo v okviru novega zakona lažje izpeljati občinske projekte. Vendar pa je ob tem gorenjske občine pozval, "naj zaradi težav pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov še naprej na resorna ministrstva prihajajo s konkretnimi projekti". Poleg tega pa naj že intenzivno pripravljajo tudi projekte za naslednjo finančno perspektivo.
Povzeto po STA
Ministri so na srečanjih s predstavniki lokalnih skupnosti, občin in gospodarstva največ pozornosti namenili aktualnim vprašanjem. Tako se je Podobnik poleg problematike ravnanja s komunalnimi odpadki posvetil tudi varovanju narave in Triglavskem narodnemu parku (TNP). Minister Božič se je osredotočil na pomen čimprejšnjega dokončanja gorenjske avtoceste ter izgradnje škofjeloške in blejske obvoznice. Minister Žagar pa je sprejel pomisleke gorenjskih gospodarstvenikov in politikov na predlagano regionalizacijo ter zakon o lokalni samoupravi.
Podobnik si je ogledal Rudnik Žirovski vrh v Gorenji vasi in deponijo Mala Mežakla na Jesenicah ter se srečal z direktorjem TNP Janezom Bizjakom in blejskim županom Jožetom Antoničem. S slednjim je tako kot že pred dobrim tednom dni znova govoril o sanaciji obale Blejskega jezera in potrdil dogovor o pripravi podrobnejšega načrta upravljanja z jezerom. Bizjaka, ki v prihodnjih dneh zaključuje vodenje TNP, pa je pozval, naj s svojim znanjem in izkušnjami pomaga, da bo čim prej sprejet dober zakon o TNP.
Minister Božič, ki se je prav tako srečal s člani RRS Gorenjske, je danes predstavil cilje in potek gradnje gorenjskega kraka avtoceste, ki ga je po njegovih besedah zaradi prometnih infarktov v konicah potrebno čim prej končati. V zadnjih dneh pa so se z Direkcijo za ceste uspeli dogovoriti tudi, da bodo še pred dokončanjem avtoceste obnovili tudi staro magistralno cesto s širitvijo obvoznih pasov in ureditvijo objektov.
Zaenkrat manjkajo še trije avtocestni odseki, da bo gorenjski krak končan. Kot prvi bo predvidoma do konca prihodnjega leta končan odsek Šentvid - Koseze, katerega gradnja je že v polnem zagonu. Počasi se tudi že začenja gradnja odseka Podtabor - Peračica, ki bo stala 13,4 milijarde tolarjev. V pripravi je tudi vsa potrebna dokumentacija za zadnji odsek, Vrba - Peračica, za katerega je lokacijski načrt že sprejet, sedaj je v teku odkup zemljišč, v naslednjem letu pa bi že lahko začeli z gradnjo tega 28 milijard tolarjev vrednega projekta. Leta 2008 naj bi bil tako celotni avtocestni križ vključno s pomurskim krakom dokončan.
Zaradi posvečanja avtocestam se je nekoliko zaustavilo obnavljanje in gradnja drugih državnih cest. Vendar sta škofjeloška in blejska obvoznica kljub temu prioriteti ministra Božiča. Po njegovih zagotovilih bi se gradnja prve, ki bo stala približno šest milijard tolarjev, lahko začela leta 2006 in končala 2008. Blejska obvoznica, katere nekoliko sporno traso za okoliške prebivalce si je Božič danes tudi ogledal, pa bi se lahko pričeli graditi leta 2008 in jo s petimi ali šestimi milijardami tolarjev končali leta 2010.
Tudi obisk Žagarja je za Gorenjsko zelo pomemben, saj je regiji po stalnem upadanju gospodarskega razvoja in upadanju rasti bruto domačega proizvoda (BDP) potrebno zagotoviti nov zagon ter dovolj sredstev zanj. Gorenjska je pred časom veljala za četrto najbolj razvito slovensko regijo, po številnih težavah v železarski, tekstilni in čevljarski industriji pa je izgubila kar 6000 delovnih mest in precejšen del BDP, kar jo uvršča na šesto mesto med regijami. "Na upadanje razvoja na Gorenjskem ne pristajamo, zato smo si zastavili cilj, da zopet dosežemo vsaj četrto, če ne celo tretje mesto po razvitosti," je poudaril predsednik državnega sveta Janez Sušnik, ki se je prav tako udeležil ministrskega obiska.
Minister Žagar je prepričan, da za gorenjsko regijo razvoj prinaša prav predlagana regionalizacija. Ob tem je priznal, da so nekatere pripombe, ki jih danes dobil s strani gospodarstvenikov in predstavnikov občin, upravičene in jih bo zato upošteval pri izboljšavi predloga regionalizacije ter zakona o lokalni samoupravi. Gre predvsem za pripombe na notranje razlike posamezne regije, ki jih bodo odpravili z omogočenim financiranjem ožjih območij. Poleg tega so na Gorenjskem opozorili tudi na težave pri upoštevanju indeksa razvojne ogroženosti kot temeljnega sredstva za razvrščanje regij po razvitosti.
Žagar se je danes posvetil tudi financiranju občin, ob čemer je županom zagotovil, da bo v okviru novega zakona lažje izpeljati občinske projekte. Vendar pa je ob tem gorenjske občine pozval, "naj zaradi težav pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov še naprej na resorna ministrstva prihajajo s konkretnimi projekti". Poleg tega pa naj že intenzivno pripravljajo tudi projekte za naslednjo finančno perspektivo.
Povzeto po STA
