Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je med drugim obiskal Toplarno Železniki, imel pa je delovne pogovore o aktualni problematiki povodja reke Sore, se srečal z županom občine Žirovnica in pogovarjal na temo občinskega lokacijskega načrta za regionalno cesto.
Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar se je v Škofji Loki srečal s predstavniki gorenjskih občin in jim zagotovil, da vlada načrtuje ustanovitev pokrajin, ki bodo pomenile decentralizacijo države in omogočile razvojno priložnost tako za gorenjsko kot druge regije. Po njegovih besedah je o tem, v katero kohezijsko regijo bo uvrščena Gorenjska, v tem trenutku nemogoče govoriti, saj se bo o tem odločala vlada v danem trenutku. Slovenija se bo na kohezijjske regije morala razdeliti v primeru, če pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 ne bodo končana do konca letošnjega leta ali začetka prihodnjega. To ne bo v nobenem primeru vplivalo na pridobitev razvojnih sredstev po Sloveniji v smislu, da bi bila kakršna regija ali občina zaradi te delitve prikrajšana, temveč bo prišlo le do prerazporeditve sredstev. Glede na veljavni kriterij števila prebivalcev v regiji pa se Slovenija na more razdeliti na več kot dve regiji. Minister Žagar je predstavnike gorenjskih občin pozval, da pospešijo postopke v zvezi s črpanjem evropskih sredstev v aktualni finančni perspektivi. Občinam je tudi svetoval, da nadaljujejo z aktivnostmi glede priprave projektov za prihodnjo finančno perspektivo, pri tem pa določiti jasne prioritete.
Velik razvojni potencial Gorenjske je turizem, precejšnje možnosti za regijo pa se bodo odprle z dokončanjem avtocestnega omrežja. Gorenjski avtocestni krak bo po zagotovilih ministra za promet Janeza Božiča končan v letu 2008. Vlada je v proračunu za leti 2006 in 2007 znatno povečala obseg sredstev za nekatere projekte. "17 gorenjskih občin je prijavilo 81 projektov, za katere smo v letu 2006 zagotovili 3,4 milijarde tolarjev, v letu 2007 pa 4,6 milijarde tolarjev," je dejal Božič. V zvezi z izgradnjo gorenjskega avtocestnega kraka je Božič pojasnil, da je trenutno v gradnji odsek Šentvid - Koseze, iščejo pa se tudi tehnične rešitve za navezavo Celovške ceste na ta odsek, ki naj bi bil odprt predvidoma prihodnje leto. Intenzivna priprava pa poteka za gradnjo odseka Peračica - Podtabor. Investicija je ocenjena na 13,3 milijarde tolarjev, zagotovljenih sredstev za gradnjo pa je 1,8 milijarde tolarjev. Odsek naj bi bil po napovedih ministra Božiča končan v letu 2007, po koncu izgradnje pa naj bi se lotili rekonstrukcije obstoječega dela hitre ceste. Še večji investicijski zalogaj predstavlja avtocestni odsek Vrba - Peračica; za njegovo izgradnjo naj bi odšteli kar 27 milijard tolarjev. Slovenija bo del sredstev za ta odsek v višini 7,35 milijarde tolarjev oziroma 27 odstotkov celotne investicije pridobila iz naslova kohezijskega sklada. Dela naj bi stekla v začetku prihodnjega leta, je poudaril Božič.
Za gorenjsko regijo sta pomembni tudi obvoznici v Škofji Loki in na Bledu. Glede škofjeloške obvoznice je Božič dejal, da je projektno-tehnična dokumentacija končana, trenutno pa še potekajo pogovori o nakupu zemljišč. V letu 2006 je za izgradnjo te obvoznice predvidenih 790 milijonov tolarjev, leto kasneje pa 900 milijonov tolarjev, medtem ko znaša celotna investicijska vrednost 6,5 milijarde tolarjev. "Za izgradnjo obvoznice bo treba zagotoviti tudi evropska sredstva," je poudaril prometni minister. Dela naj bi bila končana konec leta 2008, po črnem scenariju, če Slovenija ne bo uspela pridobiti evropskih sredstev, pa leto kasneje. Evropska sredstva bodo, tako Božič, potrebna tudi za izgradnjo blejske obvoznice. Potek trase obvoznice, ki je bil v preteklosti jabolko spora, je sedaj dokončno potrjen. Z gradnjo prvega dela obvoznice naj bi začeli leta 2008 in ga končali v letu 2009, obvoznica pa naj bi bila končana v letu 2010. Prihodnje leto za izgradnjo blejske obvoznice sicer po Božičevih besedah ni predvidenih veliko sredstev, je pa zato v letu 2007 že predvidenih okoli 200 milijonov tolarjev za začetek priprav gradnje.
Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar se je v Škofji Loki srečal s predstavniki gorenjskih občin in jim zagotovil, da vlada načrtuje ustanovitev pokrajin, ki bodo pomenile decentralizacijo države in omogočile razvojno priložnost tako za gorenjsko kot druge regije. Po njegovih besedah je o tem, v katero kohezijsko regijo bo uvrščena Gorenjska, v tem trenutku nemogoče govoriti, saj se bo o tem odločala vlada v danem trenutku. Slovenija se bo na kohezijjske regije morala razdeliti v primeru, če pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 ne bodo končana do konca letošnjega leta ali začetka prihodnjega. To ne bo v nobenem primeru vplivalo na pridobitev razvojnih sredstev po Sloveniji v smislu, da bi bila kakršna regija ali občina zaradi te delitve prikrajšana, temveč bo prišlo le do prerazporeditve sredstev. Glede na veljavni kriterij števila prebivalcev v regiji pa se Slovenija na more razdeliti na več kot dve regiji. Minister Žagar je predstavnike gorenjskih občin pozval, da pospešijo postopke v zvezi s črpanjem evropskih sredstev v aktualni finančni perspektivi. Občinam je tudi svetoval, da nadaljujejo z aktivnostmi glede priprave projektov za prihodnjo finančno perspektivo, pri tem pa določiti jasne prioritete.
Velik razvojni potencial Gorenjske je turizem, precejšnje možnosti za regijo pa se bodo odprle z dokončanjem avtocestnega omrežja. Gorenjski avtocestni krak bo po zagotovilih ministra za promet Janeza Božiča končan v letu 2008. Vlada je v proračunu za leti 2006 in 2007 znatno povečala obseg sredstev za nekatere projekte. "17 gorenjskih občin je prijavilo 81 projektov, za katere smo v letu 2006 zagotovili 3,4 milijarde tolarjev, v letu 2007 pa 4,6 milijarde tolarjev," je dejal Božič. V zvezi z izgradnjo gorenjskega avtocestnega kraka je Božič pojasnil, da je trenutno v gradnji odsek Šentvid - Koseze, iščejo pa se tudi tehnične rešitve za navezavo Celovške ceste na ta odsek, ki naj bi bil odprt predvidoma prihodnje leto. Intenzivna priprava pa poteka za gradnjo odseka Peračica - Podtabor. Investicija je ocenjena na 13,3 milijarde tolarjev, zagotovljenih sredstev za gradnjo pa je 1,8 milijarde tolarjev. Odsek naj bi bil po napovedih ministra Božiča končan v letu 2007, po koncu izgradnje pa naj bi se lotili rekonstrukcije obstoječega dela hitre ceste. Še večji investicijski zalogaj predstavlja avtocestni odsek Vrba - Peračica; za njegovo izgradnjo naj bi odšteli kar 27 milijard tolarjev. Slovenija bo del sredstev za ta odsek v višini 7,35 milijarde tolarjev oziroma 27 odstotkov celotne investicije pridobila iz naslova kohezijskega sklada. Dela naj bi stekla v začetku prihodnjega leta, je poudaril Božič.
Za gorenjsko regijo sta pomembni tudi obvoznici v Škofji Loki in na Bledu. Glede škofjeloške obvoznice je Božič dejal, da je projektno-tehnična dokumentacija končana, trenutno pa še potekajo pogovori o nakupu zemljišč. V letu 2006 je za izgradnjo te obvoznice predvidenih 790 milijonov tolarjev, leto kasneje pa 900 milijonov tolarjev, medtem ko znaša celotna investicijska vrednost 6,5 milijarde tolarjev. "Za izgradnjo obvoznice bo treba zagotoviti tudi evropska sredstva," je poudaril prometni minister. Dela naj bi bila končana konec leta 2008, po črnem scenariju, če Slovenija ne bo uspela pridobiti evropskih sredstev, pa leto kasneje. Evropska sredstva bodo, tako Božič, potrebna tudi za izgradnjo blejske obvoznice. Potek trase obvoznice, ki je bil v preteklosti jabolko spora, je sedaj dokončno potrjen. Z gradnjo prvega dela obvoznice naj bi začeli leta 2008 in ga končali v letu 2009, obvoznica pa naj bi bila končana v letu 2010. Prihodnje leto za izgradnjo blejske obvoznice sicer po Božičevih besedah ni predvidenih veliko sredstev, je pa zato v letu 2007 že predvidenih okoli 200 milijonov tolarjev za začetek priprav gradnje.