,
Ker pa vemo, da je osnova za kakršen koli poseg ustrezen zazidalni načrt, nanj podajamo sledeče pripombe_
- dokument se popolnoma izogne pogojem glede železniških tirov, nasploh železnice skoraj ne omenja;
Stališče: Predvideti tudi možnost poglobitve tirov, ne še bolj v daljno prihodnost zabetonirati te možnosti.
- omogočiti tudi prometno navezavo Resljeve na Vilharjevo in naprej na Linhartovo;
- Parkovna ureditev med Vilharjevo in Linhartovo lahko kvalitetno dopolni bližnje Navje. Slovenska ljudska stranka je že pred najmanj osmimi leti predlagala ureditev tega parka kot Park državnosti. To pobudo smo z leti še ponovili, pa ni bilo pravega odziva, razen priznanja g. Bežana, takratnega načelnika, da je tu park nujno potrebno urediti (Zupančičeva jama). Sedaj je priložnost, da glavno mesto dobi park protokolarnega značaja z vsemi pripadajočimi pomniki;
- rok za umik tovornega prometa vezano na obvozno progo - rezervat prostora je mestni svet že potrjeval (dogovor z vlado in železnico). Ljubljana mora kot prestolnica zavzeti bolj ofenzivno držo, tudi potom aktov. Problemi prestolnice so absolutno tudi problemi države.
Ob zgrajeni tovorni obvoznici poglobitev ne bi bila tako problematična. Za potrebe potniškega prometa bi niveleto tirov lahko spuščali že od nadvoza na vzhodni avtocesti do Kajuhove, ali pa z ranžirne postaje v Mostah do Njegošove. Ljubljana ne bi bila prerezana z železnico vsaj v premeru ožjega središča. Glede na gabarite Ljubljane je PCL v samem centru. Nič neobičajnega ne bi bilo, če je tu tudi največja gostota tehničnih rešitev. Tiri delujejo na mesto kot zanka zategnjena čez trebuh. Sicer živimo ampak težko dihamo.
Sproščene površine bi lahko tudi finančno pokrile velik del tega enkratnega posega.
Nad peroni in dalje proti sedanjemu podvozu nad Njegoševo se sprosti najmanj za en moderni stadion prostora, ki bi bil na tej lokaciji izredno zanimiv za investitorje.
2. STALIŠČE O STADIONU
Svetniki SLS smo že pred časom podprli ureditev Bežigrajskega stadiona iz dveh razlogov_
• Po takratnih pojasnilih je kazalo, da je to najhitrejša možnost, da Ljubljana čimprej pride do nujnega objekta, ki bo skladen z nogometnimi standardi, da se agonija ljubljanskega nogometa kar se tiče stadiona čimprej konča.
• Možnost, da se obnovi in ohrani Plečnikov Stadion, da ga ne bi pustili pozabi, obenem pa smo podpirali idejo, da se na dolgi rok še dela na popolnoma novi lokaciji proti Črnučam, kjer se predvidevajo vodni športi.
S posegom države je sedaj nastopila nova situacija, ki narekuje seveda nove pristope. Ta zaščita stadiona s strani države je mogoče politično neugodna za trenutno pozicijo, bo pa omogočila obnovo z državnim denarjem, kar pa pozdravljamo. Res je, da je mestna politika dolgo nihala med Bežigradom in Stožicami.
Za takojšnjo rešitev problema v Ljubljani v SLS ne nasprotujemo preureditvi Šišenskega atletskega stadiona, če to ne bi ogrozilo atletskih dejavnosti ali katerega drugega, če so pogoji.
Vsekakor pa mislimo v SLS, da je lokacijo Stadiona, z možnostjo pokritja in sposobnega za organizacijo tudi drugih športov in aktivnosti, še vedno načrtovati. Možnosti poleg Stožic je kar nekaj. Bodisi v Črnučah, ali navsezadnje ob PCL, če bi v mestu zbrali dovolj poguma za resne premike.
3. STALIŠČE O IZGUBI TRGA PRED PARLAMENTOM
Situacija, ki je nastopila je absurdna. Dvomimo v resno delo odvetnikov, ki so zastopali MOL, zgodba pa ima iste akterje kot SIB banka. Ti so bili svoj čas v času županovanja prejšnje županje in iste koalicije dvorni svetovalci in prisotni v samem jedru upravljanja mesta ...
Močan signal, da je nekaj narobe pri lastninjenju trga, je dal že g. Malenšek z nakupom Kardeljevega spomenika, pa nihče ni reagiral, ne država ne občina. Sicer se je problematiziralo njegovo ravnanje - politična škoda za revolucijo, nič pa prodaje celotnega trga.
Sedanja mestna oblast je tu preveč stoična in sprijaznjena z dejstvi. Sprašujemo se le zakaj je tako. Državna in mestna lastnina postajata plen belih ovratnikov.
Revizija postopka je vsekakor potrebna. Kakšno nalogo je dobil IZTR ob ustanovitvi? Verjetno je potek postopkov zanimiv za računsko sodišče, ali pa še bolj, kriminalistov, ker RS ne posega v privatizirana podjetja.
Razlogi, da pride v Ljubljani do drugačne oblasti so več kot očitni.
4. POGODBA MOL - DARS
V SLS Ljubljana smo zgroženi nad omahljivostjo mestne oblasti pri uresničevanju pogodbe MOL – DARS iz leta 1996. Mestna uprava zaradi slabega vodenja projekta zamuja s predajo zemljišč v izgradnjo. MOL mora plačevati vse obveznosti do DARSA, le ta pa nam ni zgradil razen na Brdu še nobene ceste. Glede na namige iz poročila Mestne uprave zgleda, da je sedanja mestna oblast na tiho odstopila od projekta, ko je sama že skoraj vse plačala (izgubljena tožba).
Šibka točka na strani mesta je bila počasen oz. še ne realiziran odkup nekaj privatnih hiš in nesledenje letnih planov Holdinga in VO-KA(e) pogodbenim prioritetam mesta. Litijska cesta mora imeti sočasno z rekonstrukcijo ceste zgrajeno tudi kanalizacijo. Ne vemo ali sploh še deluje SIB, ki bi morala prometno spremljati projekt.
5. SPREMEMBA MEJA ČETRTNIH SKUPNOSTI - 38. IZREDNA SEJA MS MOL
Na izredno sejo smo dobili gradivo za zavrnitev dveh lokalnih pobud za spremembe meja ČS.
Takega zavrnitvenega stališča v MO SLS ne podpiramo.
Če želi biti naselje Sneberje v sklopu ČS Polje, ne glede na avtocesto, naj se jim zaradi zgodovinskih vezi (fara, šola, gasilci, bivša KS Polje) ugodi.
Tudi pobuda Zaloga ne bi smela biti tako odklonjena, saj je vredna razmisleka. Je pa vprašanje, če so prebivalci, sedaj ko je zgrajena čistilna naprava, še tako nezadovoljni s ČS Polje. Najmanj kar bi Mestna uprava lahko ponudila je ime ČS Polje-Zalog.
Mestna uprava bi lahko priložnost izkoristila tudi za popravilo kartografskih napak na območju med ČS Sostro in ČS Polje. Npr. naselje Besnica je razdeljeno med dve četrtni skupnosti. Določeni objekti, ki gravitirajo k določeni ČS se zaradi risarskih napak nahajajo v drugi ČS.
6. DARILA NOVOROJENCEM – USPEH SLS V LJUBLJANI (začetek družinske
politike MOL?)
Ponedeljek 3. oktobra je pomenil trgatev sedemletnih prizadevanj SLS za družinsko politiko v Ljubljani. Na 23. seji MS MOL je bil 3. 10. 2005 - po sedmih letih naših predlogov sklepov, proračunskih amandmajev, posebej pripravljenih točk mestnega sveta, svetniških vprašanj in pobud, razprav - s 34_0 sprejet »Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o denarni pomoči«.
S tem je MOL uresničila sklep, ki ga je na predlog dr. Draga Čeparja, mestnega svetnika SLS, sprejel MS 18. aprila 2005, in se glasi_
»V prihodnjem proračunu predlagatelj opredeli postavko »Darilo novorojencem«. Višino postavke in posamičnih daril opredeli v skladu s finančnimi možnostmi. Postopek podeljevanja opredeli in da v razpravo mestnemu svetu do 1. oktobra 2005.«
Predlagatelj je dal finančnemu transferu ime »Pomoč ob rojstvu otroka«. Znesek pomoči je 61.920 sit, upravičenci so tisti, ki presegajo minimalni dohodek za do 20%. S tem se je Ljubljana pridružila več kot 50 slovenskim občinam, ki izvajajo take ukrepe.
SLS je predlog kljub pomanjkljivostim z veseljem podprla, saj je prvič v zgodovini MOL kaj takega prišlo iz mestne uprave in so za to predvidena proračunska sredstva. Treba je podpreti tisto opcijo v upravi MOL, ki razmišlja pozitivno in se ne brani vsakega ukrepa družinske politike. Za dobro Ljubljane je treba paziti, da se »tlečega stenja ne ugasne« in »nalomljenega trsa ne zlomi«.
SLS bo poskrbela, da bodo temu prvemu koraku sledili naslednji koraki občinske družinske politike. Ime »pomoč«, ki ima socialno konotacijo pomoči v stiski, je treba spremeniti v »darilo«, kar bo znak, da se zavedamo, da v resnici starši s svojo skrbjo za otroke pomagajo družbi, zato jim družba (občina) izkaže pozornost, hvaležnost in da vzpodbudo s primernim darilom. Veseli smo, da bodo darilo prejeli tisti z najnižjimi dohodki, vendar je to samo en del občanov. Od občine zahtevamo ukrepe družinske politike, ki bodo namenjeni tudi drugim občanom. Ljubljanska občina je zmožna v družinske ukrepe vložiti več pozornosti in sredstev.
Da bi družinska politika v Ljubljani zaživela, mora zanjo poklicno skrbeti delavec uprave, zato naj županja določi vsaj enega človeka v upravi, ki bo zadolžen za družinsko politiko.
Ker pa vemo, da je osnova za kakršen koli poseg ustrezen zazidalni načrt, nanj podajamo sledeče pripombe_
- dokument se popolnoma izogne pogojem glede železniških tirov, nasploh železnice skoraj ne omenja;
Stališče: Predvideti tudi možnost poglobitve tirov, ne še bolj v daljno prihodnost zabetonirati te možnosti.
- omogočiti tudi prometno navezavo Resljeve na Vilharjevo in naprej na Linhartovo;
- Parkovna ureditev med Vilharjevo in Linhartovo lahko kvalitetno dopolni bližnje Navje. Slovenska ljudska stranka je že pred najmanj osmimi leti predlagala ureditev tega parka kot Park državnosti. To pobudo smo z leti še ponovili, pa ni bilo pravega odziva, razen priznanja g. Bežana, takratnega načelnika, da je tu park nujno potrebno urediti (Zupančičeva jama). Sedaj je priložnost, da glavno mesto dobi park protokolarnega značaja z vsemi pripadajočimi pomniki;
- rok za umik tovornega prometa vezano na obvozno progo - rezervat prostora je mestni svet že potrjeval (dogovor z vlado in železnico). Ljubljana mora kot prestolnica zavzeti bolj ofenzivno držo, tudi potom aktov. Problemi prestolnice so absolutno tudi problemi države.
Ob zgrajeni tovorni obvoznici poglobitev ne bi bila tako problematična. Za potrebe potniškega prometa bi niveleto tirov lahko spuščali že od nadvoza na vzhodni avtocesti do Kajuhove, ali pa z ranžirne postaje v Mostah do Njegošove. Ljubljana ne bi bila prerezana z železnico vsaj v premeru ožjega središča. Glede na gabarite Ljubljane je PCL v samem centru. Nič neobičajnega ne bi bilo, če je tu tudi največja gostota tehničnih rešitev. Tiri delujejo na mesto kot zanka zategnjena čez trebuh. Sicer živimo ampak težko dihamo.
Sproščene površine bi lahko tudi finančno pokrile velik del tega enkratnega posega.
Nad peroni in dalje proti sedanjemu podvozu nad Njegoševo se sprosti najmanj za en moderni stadion prostora, ki bi bil na tej lokaciji izredno zanimiv za investitorje.
2. STALIŠČE O STADIONU
Svetniki SLS smo že pred časom podprli ureditev Bežigrajskega stadiona iz dveh razlogov_
• Po takratnih pojasnilih je kazalo, da je to najhitrejša možnost, da Ljubljana čimprej pride do nujnega objekta, ki bo skladen z nogometnimi standardi, da se agonija ljubljanskega nogometa kar se tiče stadiona čimprej konča.
• Možnost, da se obnovi in ohrani Plečnikov Stadion, da ga ne bi pustili pozabi, obenem pa smo podpirali idejo, da se na dolgi rok še dela na popolnoma novi lokaciji proti Črnučam, kjer se predvidevajo vodni športi.
S posegom države je sedaj nastopila nova situacija, ki narekuje seveda nove pristope. Ta zaščita stadiona s strani države je mogoče politično neugodna za trenutno pozicijo, bo pa omogočila obnovo z državnim denarjem, kar pa pozdravljamo. Res je, da je mestna politika dolgo nihala med Bežigradom in Stožicami.
Za takojšnjo rešitev problema v Ljubljani v SLS ne nasprotujemo preureditvi Šišenskega atletskega stadiona, če to ne bi ogrozilo atletskih dejavnosti ali katerega drugega, če so pogoji.
Vsekakor pa mislimo v SLS, da je lokacijo Stadiona, z možnostjo pokritja in sposobnega za organizacijo tudi drugih športov in aktivnosti, še vedno načrtovati. Možnosti poleg Stožic je kar nekaj. Bodisi v Črnučah, ali navsezadnje ob PCL, če bi v mestu zbrali dovolj poguma za resne premike.
3. STALIŠČE O IZGUBI TRGA PRED PARLAMENTOM
Situacija, ki je nastopila je absurdna. Dvomimo v resno delo odvetnikov, ki so zastopali MOL, zgodba pa ima iste akterje kot SIB banka. Ti so bili svoj čas v času županovanja prejšnje županje in iste koalicije dvorni svetovalci in prisotni v samem jedru upravljanja mesta ...
Močan signal, da je nekaj narobe pri lastninjenju trga, je dal že g. Malenšek z nakupom Kardeljevega spomenika, pa nihče ni reagiral, ne država ne občina. Sicer se je problematiziralo njegovo ravnanje - politična škoda za revolucijo, nič pa prodaje celotnega trga.
Sedanja mestna oblast je tu preveč stoična in sprijaznjena z dejstvi. Sprašujemo se le zakaj je tako. Državna in mestna lastnina postajata plen belih ovratnikov.
Revizija postopka je vsekakor potrebna. Kakšno nalogo je dobil IZTR ob ustanovitvi? Verjetno je potek postopkov zanimiv za računsko sodišče, ali pa še bolj, kriminalistov, ker RS ne posega v privatizirana podjetja.
Razlogi, da pride v Ljubljani do drugačne oblasti so več kot očitni.
4. POGODBA MOL - DARS
V SLS Ljubljana smo zgroženi nad omahljivostjo mestne oblasti pri uresničevanju pogodbe MOL – DARS iz leta 1996. Mestna uprava zaradi slabega vodenja projekta zamuja s predajo zemljišč v izgradnjo. MOL mora plačevati vse obveznosti do DARSA, le ta pa nam ni zgradil razen na Brdu še nobene ceste. Glede na namige iz poročila Mestne uprave zgleda, da je sedanja mestna oblast na tiho odstopila od projekta, ko je sama že skoraj vse plačala (izgubljena tožba).
Šibka točka na strani mesta je bila počasen oz. še ne realiziran odkup nekaj privatnih hiš in nesledenje letnih planov Holdinga in VO-KA(e) pogodbenim prioritetam mesta. Litijska cesta mora imeti sočasno z rekonstrukcijo ceste zgrajeno tudi kanalizacijo. Ne vemo ali sploh še deluje SIB, ki bi morala prometno spremljati projekt.
5. SPREMEMBA MEJA ČETRTNIH SKUPNOSTI - 38. IZREDNA SEJA MS MOL
Na izredno sejo smo dobili gradivo za zavrnitev dveh lokalnih pobud za spremembe meja ČS.
Takega zavrnitvenega stališča v MO SLS ne podpiramo.
Če želi biti naselje Sneberje v sklopu ČS Polje, ne glede na avtocesto, naj se jim zaradi zgodovinskih vezi (fara, šola, gasilci, bivša KS Polje) ugodi.
Tudi pobuda Zaloga ne bi smela biti tako odklonjena, saj je vredna razmisleka. Je pa vprašanje, če so prebivalci, sedaj ko je zgrajena čistilna naprava, še tako nezadovoljni s ČS Polje. Najmanj kar bi Mestna uprava lahko ponudila je ime ČS Polje-Zalog.
Mestna uprava bi lahko priložnost izkoristila tudi za popravilo kartografskih napak na območju med ČS Sostro in ČS Polje. Npr. naselje Besnica je razdeljeno med dve četrtni skupnosti. Določeni objekti, ki gravitirajo k določeni ČS se zaradi risarskih napak nahajajo v drugi ČS.
6. DARILA NOVOROJENCEM – USPEH SLS V LJUBLJANI (začetek družinske
politike MOL?)
Ponedeljek 3. oktobra je pomenil trgatev sedemletnih prizadevanj SLS za družinsko politiko v Ljubljani. Na 23. seji MS MOL je bil 3. 10. 2005 - po sedmih letih naših predlogov sklepov, proračunskih amandmajev, posebej pripravljenih točk mestnega sveta, svetniških vprašanj in pobud, razprav - s 34_0 sprejet »Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o denarni pomoči«.
S tem je MOL uresničila sklep, ki ga je na predlog dr. Draga Čeparja, mestnega svetnika SLS, sprejel MS 18. aprila 2005, in se glasi_
»V prihodnjem proračunu predlagatelj opredeli postavko »Darilo novorojencem«. Višino postavke in posamičnih daril opredeli v skladu s finančnimi možnostmi. Postopek podeljevanja opredeli in da v razpravo mestnemu svetu do 1. oktobra 2005.«
Predlagatelj je dal finančnemu transferu ime »Pomoč ob rojstvu otroka«. Znesek pomoči je 61.920 sit, upravičenci so tisti, ki presegajo minimalni dohodek za do 20%. S tem se je Ljubljana pridružila več kot 50 slovenskim občinam, ki izvajajo take ukrepe.
SLS je predlog kljub pomanjkljivostim z veseljem podprla, saj je prvič v zgodovini MOL kaj takega prišlo iz mestne uprave in so za to predvidena proračunska sredstva. Treba je podpreti tisto opcijo v upravi MOL, ki razmišlja pozitivno in se ne brani vsakega ukrepa družinske politike. Za dobro Ljubljane je treba paziti, da se »tlečega stenja ne ugasne« in »nalomljenega trsa ne zlomi«.
SLS bo poskrbela, da bodo temu prvemu koraku sledili naslednji koraki občinske družinske politike. Ime »pomoč«, ki ima socialno konotacijo pomoči v stiski, je treba spremeniti v »darilo«, kar bo znak, da se zavedamo, da v resnici starši s svojo skrbjo za otroke pomagajo družbi, zato jim družba (občina) izkaže pozornost, hvaležnost in da vzpodbudo s primernim darilom. Veseli smo, da bodo darilo prejeli tisti z najnižjimi dohodki, vendar je to samo en del občanov. Od občine zahtevamo ukrepe družinske politike, ki bodo namenjeni tudi drugim občanom. Ljubljanska občina je zmožna v družinske ukrepe vložiti več pozornosti in sredstev.
Da bi družinska politika v Ljubljani zaživela, mora zanjo poklicno skrbeti delavec uprave, zato naj županja določi vsaj enega človeka v upravi, ki bo zadolžen za družinsko politiko.
