Slovenija bo s predlagano členitvijo nastopila v pogajanjih z Evropsko komisijo. Če bo želela Slovenija novo ureditev uveljaviti z letom 2007, bo morala pogajanja s komisijo skleniti že do konca leta. Skladno z uredbo o skupni klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko (NUTS) lahko namreč vse spremembe v klasifikaciji v veljavo stopijo šele 1. januarja drugega leta po njihovem sprejemu. "Upamo, da bo mogoče s komisijo takšen predlog izpogajati še do konca leta, čeprav je izid pogajanj v tem trenutku težko napovedati. Si bo pa Slovenija s tem predlogom zagotovo okrepila pogajalska izhodišča," je poudaril Žagar. Dodal je, da je Ljubljana predlog za členitev države na dve kohezijski regiji Evropski komisiji posredovala v ponedeljek, a nanj zaenkrat še ni dobila nobenega odgovora. "Postopki za delitev bodo stekli takoj," je zatrdil Žagar.
V vzhodno Slovenijo naj bi se po predlogu vlade uvrstile pomurska, podravska, koroška, savinjska regija, jugovzhodna Slovenija, zasavska, spodnjeposavska in notranjsko-kraška regija. Središče regije, ki je po podatkih iz leta 2002 dosegala le 62 odstotkov povprečne razvitosti EU, naj bi bil Maribor. V zahodno Slovenijo s središčem v Ljubljani pa vlada predlaga gorenjsko, goriško, obalno-kraško in osrednjeslovensko regijo. Zahodna Slovenija je v letu 2002 dosegala 89,3 odstotka povprečne razvitosti povezave. "Z ustreznimi administrativnimi strukturami bomo pripomogli k sistemski odpravi razvojnih razlik med regijami," ocenjuje Žagar. Kohezijski regiji sta geografski celoti s skupnimi socialno-ekonomskimi značilnostmi ter skupnimi razvojnimi problemi. Imata svoje lastne organe upravljanja, z zakonom določene pristojnosti in pristojnosti, ki jih nanju prenesejo država in enote lokalne samouprave. Sestavne enote kohezijskih regij so razvojne regije, ki so bile uvedene z novim zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Sklep vlade o členitvi države na dve kohezijski regiji je po Žagarjevih besedah sledil uveljavitvi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je pristojnost odločanja o številu regij prepustil vladi z uredbo. "Vlada se je v tem trenutku odločila, da je takšno delitev potrebno sprejeti," je pojasnil Žagar.
Členitev države na kohezijske regije bo, tako Žagar, potrebna v primeru, da se pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 zavlečejo v prihodnje leto. Če se bo sprejem nove finančne perspektive zamaknil v prihodnje leto, bo podlaga za ugotavljanje povprečne evropske razvitosti obdobje 2001-2003, v katerem bo Slovenija po zdaj znanih statističnih podatkih presegla 75 odstotkov povprečja EU in tako izpadla iz kroga upravičenk do največjega kosa evropskih sredstev. Če se bodo pogajanja o prihodnji finančni perspektivi povezave končala še letos, pri čemer bodo kot izhodišče služili podatki o povprečni evropski razvitosti za obdobje 2000-2002, potem bo Slovenija v obdobju 2007-2013 še naprej kot ena regija upravičena do kohezijskih sredstev. Členitev na dve kohezijski regiji pa bo v tem primeru stopila v veljavo v proračunskem obdobju po letu 2013.
Vladni predlog za dve kohezijski regiji je po ministrovih besedah pomemben tudi z vidika decentralizacije. "Če bo Slovenija tudi v prihodnji finančni perspektivi EU kot ena regija upravičena do kohezijskih sredstev, potem je členitev države pomemben korak pri decentralizaciji države. To je sistemski premik pri nadaljevanju postopkov decentralizacije," je poudaril Žagar.
Ob tem je minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko pojasnil, da pa bo dejansko decentralizacijo pomenila ustanovitev pokrajin. Kot je poudaril, je "razprava glede ustanovitve pokrajin v državnem zboru odprta in povezana z ustavnimi spremembami". Žagar je napovedal, da bo služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko do konca leta pripravila paket zakonodaje v zvezi z ustanavljanjem pokrajin. Minister zaenkrat ne ve, na koliko pokrajin bo razdeljena Slovenija, želi pa si, da bi jih bilo več od 12, kolikor je sedaj statističnih regij.
Povzeto po STA
V vzhodno Slovenijo naj bi se po predlogu vlade uvrstile pomurska, podravska, koroška, savinjska regija, jugovzhodna Slovenija, zasavska, spodnjeposavska in notranjsko-kraška regija. Središče regije, ki je po podatkih iz leta 2002 dosegala le 62 odstotkov povprečne razvitosti EU, naj bi bil Maribor. V zahodno Slovenijo s središčem v Ljubljani pa vlada predlaga gorenjsko, goriško, obalno-kraško in osrednjeslovensko regijo. Zahodna Slovenija je v letu 2002 dosegala 89,3 odstotka povprečne razvitosti povezave. "Z ustreznimi administrativnimi strukturami bomo pripomogli k sistemski odpravi razvojnih razlik med regijami," ocenjuje Žagar. Kohezijski regiji sta geografski celoti s skupnimi socialno-ekonomskimi značilnostmi ter skupnimi razvojnimi problemi. Imata svoje lastne organe upravljanja, z zakonom določene pristojnosti in pristojnosti, ki jih nanju prenesejo država in enote lokalne samouprave. Sestavne enote kohezijskih regij so razvojne regije, ki so bile uvedene z novim zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Sklep vlade o členitvi države na dve kohezijski regiji je po Žagarjevih besedah sledil uveljavitvi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je pristojnost odločanja o številu regij prepustil vladi z uredbo. "Vlada se je v tem trenutku odločila, da je takšno delitev potrebno sprejeti," je pojasnil Žagar.
Členitev države na kohezijske regije bo, tako Žagar, potrebna v primeru, da se pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 zavlečejo v prihodnje leto. Če se bo sprejem nove finančne perspektive zamaknil v prihodnje leto, bo podlaga za ugotavljanje povprečne evropske razvitosti obdobje 2001-2003, v katerem bo Slovenija po zdaj znanih statističnih podatkih presegla 75 odstotkov povprečja EU in tako izpadla iz kroga upravičenk do največjega kosa evropskih sredstev. Če se bodo pogajanja o prihodnji finančni perspektivi povezave končala še letos, pri čemer bodo kot izhodišče služili podatki o povprečni evropski razvitosti za obdobje 2000-2002, potem bo Slovenija v obdobju 2007-2013 še naprej kot ena regija upravičena do kohezijskih sredstev. Členitev na dve kohezijski regiji pa bo v tem primeru stopila v veljavo v proračunskem obdobju po letu 2013.
Vladni predlog za dve kohezijski regiji je po ministrovih besedah pomemben tudi z vidika decentralizacije. "Če bo Slovenija tudi v prihodnji finančni perspektivi EU kot ena regija upravičena do kohezijskih sredstev, potem je členitev države pomemben korak pri decentralizaciji države. To je sistemski premik pri nadaljevanju postopkov decentralizacije," je poudaril Žagar.
Ob tem je minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko pojasnil, da pa bo dejansko decentralizacijo pomenila ustanovitev pokrajin. Kot je poudaril, je "razprava glede ustanovitve pokrajin v državnem zboru odprta in povezana z ustavnimi spremembami". Žagar je napovedal, da bo služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko do konca leta pripravila paket zakonodaje v zvezi z ustanavljanjem pokrajin. Minister zaenkrat ne ve, na koliko pokrajin bo razdeljena Slovenija, želi pa si, da bi jih bilo več od 12, kolikor je sedaj statističnih regij.
Povzeto po STA