Ameriška državna podsekretarka Paula Dobriansky je v sredo vztrajala pri mnenju administracije, da takšna globalna kolektivna dogovarjanja niso koristna in da bodo ZDA lažje in uspešneje reševale problem segrevanja ozračja dvostransko in s prostovoljnimi vzpodbudami industriji.
Predsedujoči konference, kanadski minister za okolje Stephane Dion, je kljub temu predlagal, da bi se do leta 2008 le dogovorili tudi z Američani za skupno akcijo. Komisar za okolje EU Stavros Dimas pa je bil po poročanju tiskovne agencije AP bolj neposreden in je ZDA obtožil, da kršijo zavezo z vrha G8 v Gleneaglesu, ko so voditelji najbogatejših držav obljubili "globalno razpravo o dolgoročni kooperativni akciji". Dimas je dejal, da čaka, kako bodo ameriški partnerji to obljubo prevedli v dejanja.
Med znanstveniki sicer velja soglasje, da se je povprečna temperatura ozračja v zadnjih 100 letih povišala za 0,7 stopinje Celzija, kar je v precejšnji meri posledica povečanih izpustov toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid zaradi človeških dejavnosti. Po podatkih iz leta 2000 so največ tovrstnih plinov v ozračje izpustile ZDA (21 odstotkov), sledi pa Kitajska s 15 odstotki. Kjotski protokol ne velja za Kitajsko, ki je izvzeta kot manj razvita država, kakor tudi ne za ZDA, saj se je predsednik George Bush leta 2001 odločil, da umakne podpis predsednika Billa Clintona, z utemeljitvijo, da bi upoštevanje protokola ZDA povzročilo preveliko gospodarsko škodo.
Na konferenci v Montrealu, ki se je začela pretekli ponedeljek, so doslej sicer že uradno potrdili pravila izvajanja Kjotskega protokola za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Kjotski protokol obvezuje skoraj 40 razvitih držav, ki v ozračje spustijo največ toplogrednih plinov na čelu z ogljikovim dioksidom, da od leta 2008 do leta 2012 zmanjšajo izpuste za 5,2 odstotka pod raven iz leta 1990. Sklenjen je bil leta 1997, v veljavo pa je stopil 16. februarja letos. Slovenija je protokol podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala. S tem se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju med leti 2008 in 2012 za osem odstotkov zmanjšala izpuste toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986.
Podobnik je v svojem govoru povedal, da je imela Slovenija letošnje poletje rekordne padavine, ki so povzročale poplave, plazove, uničenje cest in drugo škodo. Podobno je bilo tudi v drugih državah, pri čemer je omenil tudi orkan Katrina, ki je avgusta razdejal New Orleans. Podobnik je priznal, da se človeštvo do neke mere lahko prilagodi na spremembe v podnebju, pri čemer pa je potrebno pomagati nerazvitim državam, ki so najbolj ogrožene. Prilagajanje na spremembe in omilitev posledic pa je potrebno obravnavati kot vzporedna procesa, ker bodo stroški prilagajanja brez omilitve še naprej rasli.
Konferenca v Montrealu skuša priti do dogovora, ki bi zmanjšanje izpustov naložil tudi manj razvitim državam, ki so sedaj izvzete, vendar pa se te temu upirajo z ameriškim argumentom, da bi jim to povzročilo gospodarsko škodo. Slovenija, po Podobnikovih besedah, pozdravlja začetek razprave o ukrepih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov po letu 2012. Podobnik je poudaril, da so članice EU odločene še bolj zmanjšati izpuste, da se omeji rast svetovnih temperatur, za kar pa bo potrebno skupno ukrepanje.
Podobnik je poudaril, da morajo razvite države pomagati nerazvitim, da se lahko razvijajo in obenem omejujejo izpuste toplogrednih plinov, kar je mogoče storiti z razvojem in širjenjem novih okolju prijaznih tehnologij. Podobnik je poudaril, da je potrebno najti dolgoročno rešitev in to čim prej. "Živimo v času velikih izzivov. Danes se odločamo za jutri. Naši otroci in vnuki nas bodo sodili po tem, kakšen bo svet, ki jim ga bomo zapustili," je med drugim sklenil Podobnik.
Povzeto po STA
Predsedujoči konference, kanadski minister za okolje Stephane Dion, je kljub temu predlagal, da bi se do leta 2008 le dogovorili tudi z Američani za skupno akcijo. Komisar za okolje EU Stavros Dimas pa je bil po poročanju tiskovne agencije AP bolj neposreden in je ZDA obtožil, da kršijo zavezo z vrha G8 v Gleneaglesu, ko so voditelji najbogatejših držav obljubili "globalno razpravo o dolgoročni kooperativni akciji". Dimas je dejal, da čaka, kako bodo ameriški partnerji to obljubo prevedli v dejanja.
Med znanstveniki sicer velja soglasje, da se je povprečna temperatura ozračja v zadnjih 100 letih povišala za 0,7 stopinje Celzija, kar je v precejšnji meri posledica povečanih izpustov toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid zaradi človeških dejavnosti. Po podatkih iz leta 2000 so največ tovrstnih plinov v ozračje izpustile ZDA (21 odstotkov), sledi pa Kitajska s 15 odstotki. Kjotski protokol ne velja za Kitajsko, ki je izvzeta kot manj razvita država, kakor tudi ne za ZDA, saj se je predsednik George Bush leta 2001 odločil, da umakne podpis predsednika Billa Clintona, z utemeljitvijo, da bi upoštevanje protokola ZDA povzročilo preveliko gospodarsko škodo.
Na konferenci v Montrealu, ki se je začela pretekli ponedeljek, so doslej sicer že uradno potrdili pravila izvajanja Kjotskega protokola za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Kjotski protokol obvezuje skoraj 40 razvitih držav, ki v ozračje spustijo največ toplogrednih plinov na čelu z ogljikovim dioksidom, da od leta 2008 do leta 2012 zmanjšajo izpuste za 5,2 odstotka pod raven iz leta 1990. Sklenjen je bil leta 1997, v veljavo pa je stopil 16. februarja letos. Slovenija je protokol podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala. S tem se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju med leti 2008 in 2012 za osem odstotkov zmanjšala izpuste toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986.
Podobnik je v svojem govoru povedal, da je imela Slovenija letošnje poletje rekordne padavine, ki so povzročale poplave, plazove, uničenje cest in drugo škodo. Podobno je bilo tudi v drugih državah, pri čemer je omenil tudi orkan Katrina, ki je avgusta razdejal New Orleans. Podobnik je priznal, da se človeštvo do neke mere lahko prilagodi na spremembe v podnebju, pri čemer pa je potrebno pomagati nerazvitim državam, ki so najbolj ogrožene. Prilagajanje na spremembe in omilitev posledic pa je potrebno obravnavati kot vzporedna procesa, ker bodo stroški prilagajanja brez omilitve še naprej rasli.
Konferenca v Montrealu skuša priti do dogovora, ki bi zmanjšanje izpustov naložil tudi manj razvitim državam, ki so sedaj izvzete, vendar pa se te temu upirajo z ameriškim argumentom, da bi jim to povzročilo gospodarsko škodo. Slovenija, po Podobnikovih besedah, pozdravlja začetek razprave o ukrepih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov po letu 2012. Podobnik je poudaril, da so članice EU odločene še bolj zmanjšati izpuste, da se omeji rast svetovnih temperatur, za kar pa bo potrebno skupno ukrepanje.
Podobnik je poudaril, da morajo razvite države pomagati nerazvitim, da se lahko razvijajo in obenem omejujejo izpuste toplogrednih plinov, kar je mogoče storiti z razvojem in širjenjem novih okolju prijaznih tehnologij. Podobnik je poudaril, da je potrebno najti dolgoročno rešitev in to čim prej. "Živimo v času velikih izzivov. Danes se odločamo za jutri. Naši otroci in vnuki nas bodo sodili po tem, kakšen bo svet, ki jim ga bomo zapustili," je med drugim sklenil Podobnik.
Povzeto po STA