Podobnik se bo v četrtek ob robu konference sestal s predstavniki slovenske skupnosti v Montrealu, v soboto pa se bo v Torontu srečal s kardinalom Alojzijem Ambrožičem. Isti dan pred srečanjem s kardinalom bo Podobnik v Montrealu obiskal slovensko župnijo Sv. Vladimirja. V Torontu mu častni generalni konzul Slovenije Jože Slobodnik prav tako v soboto prireja srečanje s predsedniki slovenskih društev v južnem Ontariu. Ob tem bo v prostorih generalnega konzulata v Torontu pripravljen tradicionalni sprejem ob dnevu samostojnosti.
Podobnik bo v soboto predvidoma obiskal tudi Slovensko žensko športno društvo, v nedeljo pred odhodom v Slovenijo pa bo med drugim imel intervju za radio Glas kanadskih Slovencev in za Glasilo kanadskih Slovencev. Poleg tega si bo ogledal prostore Krekove kreditne banke, slovenskega starostnega doma Lipa ter slovenski župniji Marija Pomagaj in Marija Brezmadežna v Torontu.
Na konferenci ZN o podnebnih spremembah, ki se je začela pretekli ponedeljek, so doslej sicer že uradno potrdili pravila izvajanja Kjotskega protokola za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, o čemer so se države članice protokola po besedah Andreja Kranjca dogovorile že februarja, ko je Kjotski protokol stopil v veljavo.
Kjotski protokol obvezuje 35 bogatih držav, ki v ozračje spustijo največ toplogrednih plinov na čelu z ogljikovim dioksidom, da od leta 2008 do leta 2012 zmanjšajo izpuste za 5,2 odstotka pod raven iz leta 1990. Sklenjen je bil leta 1997, v veljavo pa je stopil 16. februarja letos.
Slovenija je protokol podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala. S tem se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju med leti 2008 in 2012 za osem odstotkov zmanjšala izpuste toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986, ko so bili izpusti toplogrednih plinov najvišje.
V Montrealu uradno poteka 11. zasedanje Konference držav članic okvirne konvencije o podnebnih spremembah s 190 članicami in hkrati tudi vzporedno zasedanje držav članic Kjotskega protokola, ki ima 157 članic, pri čemer je ena od pomembnih nalog pred udeleženci slednjega dogovor o tem, kaj narediti po letu 2012. ZDA, ki so v Montrealu tarča kritik večine od več kot 8000 delegatov pri dogovarjanjih o Kjotskem protokolu, ne sodelujejo, saj je predsednik George Bush leta 2001 umaknil podpis Billa Clintona, kongres pa protokola ne namerava ratificirati.
Brez ZDA, ki spustijo v zrak okrog 25 odstotkov vseh toplogrednih plinov na svetu, mednarodna dogovarjanja ne bodo uspešna. Podatki ZN kažejo, da so ZDA leta 2003 v ozračje izpustile za 13,3 odstotka več toplogrednih plinov kot leta 1990. EU pa je na primer v istem času izpuste zmanjšala za 1,4 odstotka. Brez ZDA med članicami protokola glede ukrepov po letu 2012 poteka največ razprave okrog obveznosti manj razvitih držav, ki so iz sedanje faze ukrepov izvzete. Manj razvite države vztrajajo, da bo tako tudi naprej, razviti pa si želijo, da bi tudi manj razviti prispevali svoj delež.
Nekateri znanstveniki in aktivisti za varstvo okolja opozarjajo, da je segrevanje ozračja resničen problem, ki povzroča rast morske gladine, taljenje ledu na Arktiki, segrevanje morja, ki povzroča ekstremne vremenske razmere, kot je bila letošnja orkanska sezona v Atlantiku. Vendar pa drugi vztrajajo pri tem, da je porast morske gladine in segrevanje morja ter ekstremno vreme zaradi segrevanja svetovnega ozračja le teorija.
Nasprotniki Kjotskega protokola trdijo, da so naravna nihanja v podnebju zadnjih 1000 let tako velika, da je človeški dejavnik zanemarljiv in da uresničevanje Kjotskega protokola ne bo prineslo dovolj pozitivnih posledic, ki bi odtehtale negativne posledice na gospodarski razvoj predvsem nerazvitih držav.
Podobnik bo v soboto predvidoma obiskal tudi Slovensko žensko športno društvo, v nedeljo pred odhodom v Slovenijo pa bo med drugim imel intervju za radio Glas kanadskih Slovencev in za Glasilo kanadskih Slovencev. Poleg tega si bo ogledal prostore Krekove kreditne banke, slovenskega starostnega doma Lipa ter slovenski župniji Marija Pomagaj in Marija Brezmadežna v Torontu.
Na konferenci ZN o podnebnih spremembah, ki se je začela pretekli ponedeljek, so doslej sicer že uradno potrdili pravila izvajanja Kjotskega protokola za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, o čemer so se države članice protokola po besedah Andreja Kranjca dogovorile že februarja, ko je Kjotski protokol stopil v veljavo.
Kjotski protokol obvezuje 35 bogatih držav, ki v ozračje spustijo največ toplogrednih plinov na čelu z ogljikovim dioksidom, da od leta 2008 do leta 2012 zmanjšajo izpuste za 5,2 odstotka pod raven iz leta 1990. Sklenjen je bil leta 1997, v veljavo pa je stopil 16. februarja letos.
Slovenija je protokol podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala. S tem se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju med leti 2008 in 2012 za osem odstotkov zmanjšala izpuste toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986, ko so bili izpusti toplogrednih plinov najvišje.
V Montrealu uradno poteka 11. zasedanje Konference držav članic okvirne konvencije o podnebnih spremembah s 190 članicami in hkrati tudi vzporedno zasedanje držav članic Kjotskega protokola, ki ima 157 članic, pri čemer je ena od pomembnih nalog pred udeleženci slednjega dogovor o tem, kaj narediti po letu 2012. ZDA, ki so v Montrealu tarča kritik večine od več kot 8000 delegatov pri dogovarjanjih o Kjotskem protokolu, ne sodelujejo, saj je predsednik George Bush leta 2001 umaknil podpis Billa Clintona, kongres pa protokola ne namerava ratificirati.
Brez ZDA, ki spustijo v zrak okrog 25 odstotkov vseh toplogrednih plinov na svetu, mednarodna dogovarjanja ne bodo uspešna. Podatki ZN kažejo, da so ZDA leta 2003 v ozračje izpustile za 13,3 odstotka več toplogrednih plinov kot leta 1990. EU pa je na primer v istem času izpuste zmanjšala za 1,4 odstotka. Brez ZDA med članicami protokola glede ukrepov po letu 2012 poteka največ razprave okrog obveznosti manj razvitih držav, ki so iz sedanje faze ukrepov izvzete. Manj razvite države vztrajajo, da bo tako tudi naprej, razviti pa si želijo, da bi tudi manj razviti prispevali svoj delež.
Nekateri znanstveniki in aktivisti za varstvo okolja opozarjajo, da je segrevanje ozračja resničen problem, ki povzroča rast morske gladine, taljenje ledu na Arktiki, segrevanje morja, ki povzroča ekstremne vremenske razmere, kot je bila letošnja orkanska sezona v Atlantiku. Vendar pa drugi vztrajajo pri tem, da je porast morske gladine in segrevanje morja ter ekstremno vreme zaradi segrevanja svetovnega ozračja le teorija.
Nasprotniki Kjotskega protokola trdijo, da so naravna nihanja v podnebju zadnjih 1000 let tako velika, da je človeški dejavnik zanemarljiv in da uresničevanje Kjotskega protokola ne bo prineslo dovolj pozitivnih posledic, ki bi odtehtale negativne posledice na gospodarski razvoj predvsem nerazvitih držav.