Predsednik sveta SLS Tone Hrovat je pojasnil, da bi se s sprejemom avtentične razlage preprečilo možnost dvoumne razlage navedenega dela 57. člena zakona o dohodnini. "Na terenu, predvsem pa vinogradniki in pridelovalci oljk so zelo ogorčeni, kajti postavlja se jih v nemogoč položaj, da bodo morali v prihodnjem letu voditi knjige, se dejansko organizirati kot pravni subjekt, kar pa seveda hočemo z avtentično razlago preprečiti," je povedal državni svetnik Marjan Maučec.
Maučec je ob tem še pojasnil, da bo na današnji seji državnega sveta predlagal razširitev dnevnega reda s to točko. Pri tem Maučec pričakuje, da bo predlog dobil podporo državnih svetnikov in na ta način šel še v obravnavo v državni zbor. "Prepričan sem, da bo politične volje zadosti, da bo to sprejeto," je dejal Maučec.
Po predlogu SLS bi v besedilu avtentične razlage navedenega dela 57. člena zakona o dohodnini pisalo, da se za kmeta vinarja in kmeta oljarja tudi proizvodnja vina oziroma olivnega olja za prodajo šteje kot osnovna kmetijska dejavnost. Proizvodnja vina oziroma olivnega olja za prodajo pa se ne šteje kot osnovna kmetijska dejavnost, temveč kot dohodek iz dejavnosti vinarjem trgovcem in oljarjem trgovcem.
"Kmet vinar oziroma kmet oljar je oseba, ki vino oziroma olivno olje pridela samo iz lastno pridelanega grozdja oziroma oliv. Vinar trgovec oziroma oljar trgovec pa je oseba ali pravni subjekt, ki grozdje oziroma olive prosto kupuje na trgu brez omejitve količin, kakovosti ter sortnega izbora in porekla," piše v predlogu avtentične razlage.
S takšno avtentično razlago bi se uvedlo razlikovanje med kmeti, ki vino in olje pridelujejo sami iz lastno pridelanega grozdja in oliv, ter osebami in gospodarskimi družbami, ki grozdje in olive kupujejo prosto na trgu in jih pridelajo v vino oz. olje, sta pojasnila Hrovat in Maučec. Poleg tega bi se izenačilo pogoje kmetovanja za vinogradnike in oljarje s pogoji, ki jih imajo sadjarji in hmeljarji. Tudi vinogradniki in oljarji bi bili namreč pri prodaji vina oziroma olja iz lastno pridelanega grozdja oziroma oliv obdavčeni samo s katastrskim dohodkom.
V nasprotnem primeru bi šlo po besedah Hrovata za neenakost pred zakonom, saj tisti, ki na svoji zemlji pridela olive in jih predela v olje, ne bi bil v enakem položaju kot kmet, ki pridela buče in jih na koncu predela v olje. Prvi bi namreč plačal davek dvakrat, iz katastrskega dohodka in drugič iz neke proizvodnje iz oliv naprej, je pojasnil Hrovat. Sprejem avtentične razlage bi tudi omogočil ohranjanje stoletnih vinarskih in oljarskih hiš, izenačil položaj slovenskih kmetov z njihovimi kolegi iz EU, preprečil selitev vinogradnikov vinarjev dvolastnikov na italijansko oz. avstrijsko stran in preprečil širjenje sivega trga. Slednje bi se namreč, tako v SLS, z limiti letnega prometa za uveljavljanje normiranih stroškov zagotovo zgodilo.
Za ohranitev treh vinskih dežel v Sloveniji
Tone Hrovat je opozoril še na aktivnosti pri zakonu o vinih_ »V tem po-osamosvojitvenem obdobju smo imeli v Sloveniji opredeljene tri vinske dežele. Sedaj se nekateri nagibajo k dvema. To bi pomenilo večjo fleksibilnost trženja grozdja in vina znotraj ene vinske dežele. V SLS bomo poskušali storiti vse, da ostanejo tri vinske dežele, in sicer zaradi večih razlogov. Kot prvo je Slovenija vinsko izredno raznolika dežela. Imamo tri različne pokrajine z različnimi tipi vin. V tem smislu ne bi smeli tega mešat v eno maso skupaj. To bi sicer pomenilo večjo količino vina, tudi za izvoz. Ampak mi lahko tržimo našo različnost in ne našo maso, ker mase Slovenija nima. Tu smo še posebej zaskrbljeni Dolenjci, ker bi se s tem posebnost cvička, ki je opredeljen v vinskem zakonu kot evropska vinska posebnost, izničila. Potem se bo lahko grozdje vozilo čez Savo gor in dol tja do Lendave. Ta sprememba je pomembnejša veliko bolj za manjšega pridelovalca ali kletarja kot za velike vinske kleti, kjer se govori o milijonih litrih vina. Vendar mislim, da je ta transparentnost pri vinu še kako potrebna. Še pregovor pravi_»Nalijmo si čistega vina!«. V tem kontekstu mislim, da je ta zakon potrebno obdržati v trenutno veljavni obliki.
Maučec je ob tem še pojasnil, da bo na današnji seji državnega sveta predlagal razširitev dnevnega reda s to točko. Pri tem Maučec pričakuje, da bo predlog dobil podporo državnih svetnikov in na ta način šel še v obravnavo v državni zbor. "Prepričan sem, da bo politične volje zadosti, da bo to sprejeto," je dejal Maučec.
Po predlogu SLS bi v besedilu avtentične razlage navedenega dela 57. člena zakona o dohodnini pisalo, da se za kmeta vinarja in kmeta oljarja tudi proizvodnja vina oziroma olivnega olja za prodajo šteje kot osnovna kmetijska dejavnost. Proizvodnja vina oziroma olivnega olja za prodajo pa se ne šteje kot osnovna kmetijska dejavnost, temveč kot dohodek iz dejavnosti vinarjem trgovcem in oljarjem trgovcem.
"Kmet vinar oziroma kmet oljar je oseba, ki vino oziroma olivno olje pridela samo iz lastno pridelanega grozdja oziroma oliv. Vinar trgovec oziroma oljar trgovec pa je oseba ali pravni subjekt, ki grozdje oziroma olive prosto kupuje na trgu brez omejitve količin, kakovosti ter sortnega izbora in porekla," piše v predlogu avtentične razlage.
S takšno avtentično razlago bi se uvedlo razlikovanje med kmeti, ki vino in olje pridelujejo sami iz lastno pridelanega grozdja in oliv, ter osebami in gospodarskimi družbami, ki grozdje in olive kupujejo prosto na trgu in jih pridelajo v vino oz. olje, sta pojasnila Hrovat in Maučec. Poleg tega bi se izenačilo pogoje kmetovanja za vinogradnike in oljarje s pogoji, ki jih imajo sadjarji in hmeljarji. Tudi vinogradniki in oljarji bi bili namreč pri prodaji vina oziroma olja iz lastno pridelanega grozdja oziroma oliv obdavčeni samo s katastrskim dohodkom.
V nasprotnem primeru bi šlo po besedah Hrovata za neenakost pred zakonom, saj tisti, ki na svoji zemlji pridela olive in jih predela v olje, ne bi bil v enakem položaju kot kmet, ki pridela buče in jih na koncu predela v olje. Prvi bi namreč plačal davek dvakrat, iz katastrskega dohodka in drugič iz neke proizvodnje iz oliv naprej, je pojasnil Hrovat. Sprejem avtentične razlage bi tudi omogočil ohranjanje stoletnih vinarskih in oljarskih hiš, izenačil položaj slovenskih kmetov z njihovimi kolegi iz EU, preprečil selitev vinogradnikov vinarjev dvolastnikov na italijansko oz. avstrijsko stran in preprečil širjenje sivega trga. Slednje bi se namreč, tako v SLS, z limiti letnega prometa za uveljavljanje normiranih stroškov zagotovo zgodilo.
Za ohranitev treh vinskih dežel v Sloveniji
Tone Hrovat je opozoril še na aktivnosti pri zakonu o vinih_ »V tem po-osamosvojitvenem obdobju smo imeli v Sloveniji opredeljene tri vinske dežele. Sedaj se nekateri nagibajo k dvema. To bi pomenilo večjo fleksibilnost trženja grozdja in vina znotraj ene vinske dežele. V SLS bomo poskušali storiti vse, da ostanejo tri vinske dežele, in sicer zaradi večih razlogov. Kot prvo je Slovenija vinsko izredno raznolika dežela. Imamo tri različne pokrajine z različnimi tipi vin. V tem smislu ne bi smeli tega mešat v eno maso skupaj. To bi sicer pomenilo večjo količino vina, tudi za izvoz. Ampak mi lahko tržimo našo različnost in ne našo maso, ker mase Slovenija nima. Tu smo še posebej zaskrbljeni Dolenjci, ker bi se s tem posebnost cvička, ki je opredeljen v vinskem zakonu kot evropska vinska posebnost, izničila. Potem se bo lahko grozdje vozilo čez Savo gor in dol tja do Lendave. Ta sprememba je pomembnejša veliko bolj za manjšega pridelovalca ali kletarja kot za velike vinske kleti, kjer se govori o milijonih litrih vina. Vendar mislim, da je ta transparentnost pri vinu še kako potrebna. Še pregovor pravi_»Nalijmo si čistega vina!«. V tem kontekstu mislim, da je ta zakon potrebno obdržati v trenutno veljavni obliki.