YJavni zavod je prevzel v upravljanje tudi nepremičnino - največjo graščino na Slovenskem, ki je v preteklih letih, ko so jo intenzivno obnavljali, že močno spremenila podobo.Za njeno obnovo je ministrstvo ponovno pridobilo sredstva EU in se zavezalo, da bodo dela končana do leta 2008, ko naj bi bil grad statično saniran, predvideni pa so tudi že prostori za minimalno turistično ponudbo. Vendar pa bo ob tem potrebna pomoč strateškega partnerja, ki bo sooblikoval ponudbo, je še povedal minister in dodal, da je pred dnevi, ker načrta upravljanja razumljivo še ni, podpisal začasne smernice za usmeritev letnih programov dela krajinskega parka.
Pomemben delež denarja dobiva park iz mednarodnih oziroma evropskih skladov, pri čemer so bili po oceni ministra zelo uspešni. Med drugim so v projektih čezmejnega sodelovanja z Avstrijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj dobili 114.000 evrov, za projekt S konjsko vprego po Goričkem skupaj z Madžarsko 41.000 evrov, iz sklada malih projektov pa za ohranitev povodja Ledave 40 milijonov tolarjev. V teku je tudi štiriletni program Live 3, s katerim ohranjajo populacijo vidre. Čeprav Krajinski park Goričko obsega le približno dva odstotka slovenskega ozemlja in je najmlajši, predstavlja zelo pomemben člen v mreži zavarovanih območjih v državi, saj je skoraj celotno njegovo območje umeščeno v evropsko omrežje habitatov Natura 2000, je ob predstavitvi izhodišč za delovanje parka povedal Podobnik in poudaril, da sta ideja in pobuda za park prišli iz lokalnega okolja, država pa je temu le sledila.
Leta 2004 ustanovljeni državni javni zavod Krajinski park Goričko od letos kot direktor vodi Janko Halb, konec leta pa bodo v njem trije redno zaposleni. Podobno kot do zdaj bodo v delo tudi v prihodnje vključevali javne delavce. Krajinski park je namreč dobil več programov, ki bodo zelo okrepili njegovo vlogo na območju 11 občin, ki jih pokriva. Za vse aktivnosti bo prihodnje leto v krajinskem parku več kot 28 zaposlenih, s čimer bo park postal pomemben nosilec trajnostnega razvoja.
Povzeto po STA
Pomemben delež denarja dobiva park iz mednarodnih oziroma evropskih skladov, pri čemer so bili po oceni ministra zelo uspešni. Med drugim so v projektih čezmejnega sodelovanja z Avstrijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj dobili 114.000 evrov, za projekt S konjsko vprego po Goričkem skupaj z Madžarsko 41.000 evrov, iz sklada malih projektov pa za ohranitev povodja Ledave 40 milijonov tolarjev. V teku je tudi štiriletni program Live 3, s katerim ohranjajo populacijo vidre. Čeprav Krajinski park Goričko obsega le približno dva odstotka slovenskega ozemlja in je najmlajši, predstavlja zelo pomemben člen v mreži zavarovanih območjih v državi, saj je skoraj celotno njegovo območje umeščeno v evropsko omrežje habitatov Natura 2000, je ob predstavitvi izhodišč za delovanje parka povedal Podobnik in poudaril, da sta ideja in pobuda za park prišli iz lokalnega okolja, država pa je temu le sledila.
Leta 2004 ustanovljeni državni javni zavod Krajinski park Goričko od letos kot direktor vodi Janko Halb, konec leta pa bodo v njem trije redno zaposleni. Podobno kot do zdaj bodo v delo tudi v prihodnje vključevali javne delavce. Krajinski park je namreč dobil več programov, ki bodo zelo okrepili njegovo vlogo na območju 11 občin, ki jih pokriva. Za vse aktivnosti bo prihodnje leto v krajinskem parku več kot 28 zaposlenih, s čimer bo park postal pomemben nosilec trajnostnega razvoja.
Povzeto po STA