Janez Podobnik je na seji odbora za okolje in prostor omenil nekaj bistvenih novosti, ki jih predlaga novela zakona o NSVS. Varčevalec bo dobil premijo samo, če bo prihranke porabil za stanovanjske namene, navedene v zakonu, na podlagi varčevanja pa bo lahko najel prav tako namensko posojilo. Državne premije bodo po novem prepolovljene (znašale bodo le eno štiriindvajsetino letnega vplačila in pri tem je dovolj, da varčevalec vplača le 10 varčevalnih zneskov na leto in ne več strogo 12). Poprej enolično določene, za celotno obdobje varčevanja in kredita zacementirane aktivne in pasivne obrestne mere se bodo v prihodnje vsako leto spreminjale, odvisno od razmer na finančnem trgu.
Obrestne mere bo določala vlada, in sicer v višini 75 odstotkov tržne donosnosti obveznic RS v domači valuti s fiksno obrestno mero in ročnostjo nad 9,5 leta. Pri večjih odstopanjih bo vlada prilagajala obrestne mere tudi med letom. Po istem načelu bo določala še posojilne obresti in bo pri tem upoštevala obrestno razliko v višini ene odstotne točke. Konkretno_ obrestna mera za varčevalce v letu 2005 bo 3,1-odstotna, dodana pa ji bo še državna premija. Varčevanje bo lahko trajalo od pet, šest, sedem ... do največ deset let, podaljševanje znotraj tega obdobja pa bo mogoče sproti. Pravica do posojila se z enega leta podaljšuje na dve leti, ročnost pa bo dvakratnik obdobja varčevanja. Varčevalni produkt naj bi bil zanimiv tudi za banke, ker jih vračilo premij pri nenamenski porabi denarja ne bo več bremenilo.
In še novost, s katero se minister Podobnik posebno rad pohvali_ mladim družinam, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem z nakupom ali gradnjo, bo država olajšala odplačevanje stanovanjskega posojila s posebno subvencijo. Prva štiri leta bodo dobivali subvencijo v višini 160 evrov na družinskega člana na leto, naslednja štiri leta pa po 100 evrov na člana družine na leto. Pogoj je, da njihov dohodek na družinskega člana ne presega polovice povprečnega slovenskega dohodka. Kot merilo za mlado družino je predlagatelj uporabil samo starost otrok, ne staršev; to je družina z enim otrokom ali več otroki, od katerih vsaj eden še ni šoloobvezen. Če družina prekorači dohodkovni cenzus, ji pravica do subvencije ugasne. Kot je izračunal predlagatelj, bi dobila štiričlanska družina v osmih letih skupno 4160 evrov subvencije.
Obrestne mere bo določala vlada, in sicer v višini 75 odstotkov tržne donosnosti obveznic RS v domači valuti s fiksno obrestno mero in ročnostjo nad 9,5 leta. Pri večjih odstopanjih bo vlada prilagajala obrestne mere tudi med letom. Po istem načelu bo določala še posojilne obresti in bo pri tem upoštevala obrestno razliko v višini ene odstotne točke. Konkretno_ obrestna mera za varčevalce v letu 2005 bo 3,1-odstotna, dodana pa ji bo še državna premija. Varčevanje bo lahko trajalo od pet, šest, sedem ... do največ deset let, podaljševanje znotraj tega obdobja pa bo mogoče sproti. Pravica do posojila se z enega leta podaljšuje na dve leti, ročnost pa bo dvakratnik obdobja varčevanja. Varčevalni produkt naj bi bil zanimiv tudi za banke, ker jih vračilo premij pri nenamenski porabi denarja ne bo več bremenilo.
In še novost, s katero se minister Podobnik posebno rad pohvali_ mladim družinam, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem z nakupom ali gradnjo, bo država olajšala odplačevanje stanovanjskega posojila s posebno subvencijo. Prva štiri leta bodo dobivali subvencijo v višini 160 evrov na družinskega člana na leto, naslednja štiri leta pa po 100 evrov na člana družine na leto. Pogoj je, da njihov dohodek na družinskega člana ne presega polovice povprečnega slovenskega dohodka. Kot merilo za mlado družino je predlagatelj uporabil samo starost otrok, ne staršev; to je družina z enim otrokom ali več otroki, od katerih vsaj eden še ni šoloobvezen. Če družina prekorači dohodkovni cenzus, ji pravica do subvencije ugasne. Kot je izračunal predlagatelj, bi dobila štiričlanska družina v osmih letih skupno 4160 evrov subvencije.