Sedaj veljavni zakon o prekrških zoper javni red in mir je bil sprejet daljnega leta 1974 in je seveda popolnoma logično, da je kljub mnogim spremembam zakona potreben nov zakon, ki bo področje javnega reda in miru uredil v skladu s stanjem v današnji družbi. Na splošno bi lahko pripravljen predlog zakona ocenili kot dober, saj sistematično ureja področje javnega reda in miru. Vendar pa bo verjetno potrebno nekatere določbe zakona še prediskutirati oziroma razmisliti o ureditvi nekaterih vprašanj, ki jih pripravljeni predlog po našem mnenju ne rešuje. Verjetno bo danes največ razprave o tistih določbah predloga zakona, ki urejajo oziroma uvajajo nove prekrške in pa seveda o novo določenem posebnem ukrepu za zagotovitev javnega reda in miru - to je izključitev energetskih virov. Z novimi prekrški ki jih uvaja predlagani zakon se v Slovenski ljudski stranski strinjamo, pri čemer pa opozarjamo, da bo pri nadzoru in izrekanju glob za te prekrške potrebna velika doslednost. Šele praksa bo lahko pokazala učinkovitost nadzora nad določenimi novimi prekrški.
Prelog zakona med drugimi opredeljuje tudi nove prekrške; vandalizem, lažna naznanitev prekrška in kampiranje na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika. Glede teh treh prekrškov verjetno ni nobenih pripomb. Glede vandalizma je potrebno poudariti, da uničevanje gospodarske javne infrastrukture povzroča izjemno veliko škodo. Že jutranji sprehodi po Ljubljani ali kakšnem drugem mestu pokažejo zanimive, vendar prav niče lepe skulpture polomljenih klopi ali razbitih luči, ki so si jih ponoči privoščili verjetno z alkoholom opogumljeni posamezniki. Takšno ravnanje povzroča veliko škode, ki jo mora nekdo plačati. Zneski, ki so namenjeni za popravilo teh škod včasih dosegajo vrtoglave številke. Zato je 17. člen predloga zakona več kot dobrodošel. Glede lažne naznanitve prekrška so prav tako podani vsi razlogi za to, da se to ravnanje določi kot prekršek. Glede beračenja je treba poudariti, da je beračenje kot prekršek opredeljeno, če nekdo berači na vsiljiv ali žaljiv način. V praksi seveda to, vsaj po mojem razumevanju, pomeni, da beračenje kot ga izvajajo ljubljanski klošarji ni takšno, da bi bilo podvrženo temu členu. Gre torej zgolj za primere, ko je nekdo pri beračenju vsiljiv ali žaljiv. Policija, ki je pristojna za ugotavljanje tega prekrška bo morala biti pri tem prilagodljiva in upoštevati namen tega prekrška, ki je dobro razviden iz obrazložitve 9. člena zakona.
V Slovenski ljudski stranki podpiramo tudi 11. člen predloga zakona, katerega namen je preprečiti oziroma omejiti ulično prostitucijo. S tem seveda želimo zaščiti mladino in vse druge državljanke in državljane pred tem, da bi se tako imenovana ulična prostitucija dogajala na javnih krajih in bi motila mimoidoče posameznice ali posameznike. Če smo obiskali katero od znanih evropskih mest ali opazili obcestne nesrečnice ob poteh v nekaterih vzhodnih državah, lahko mirno zatrdimo, da si takih podob v Sloveniji oz. iz Slovenije ne želimo« Ne glede na to, kaj si mnogi mislite o tej obrti – pa najsi jo podpirate ali preganjate – V SLS smo prepričani, da je cestna prostitucija nezaželena in ne more imeti kakršnikoli pozitivnih učinkov.
V Slovenski ljudski stranki pa želimo posebej izraziti strinjanje z 28. členom predloga zakona, ki ureja izključitev energetskih virov kot posebnega ukrepa za zagotovitev javnega reda in miru. V preteklosti se je pogosto dogajalo in se dogaja še danes, da policija ne more ukrepati v primerih motenja javnega reda in miru zaradi postopkovnih določil. Največkrat je namreč potrebna odredba pristojnega sodnika za hišno preiskavo, to pa zahteva določen čas. Na drugi strani pa si tisti državljanke in državljani, ki jih motenje javnega reda in miru neposredno zadeva, želijo takojšnje in učinkovito posredovanje pristojnih organov. Ta posebni ukrep pa seveda ne predstavlja nič drugega kot začasni največ šest ur trajajoči ukrep, ki ga bodo lahko policisti izvajali le v primeru, da z drugimi ukrepi ne bodo uspeli preprečiti nadaljevanja prekrška. Obenem pa bodo morali upoštevati tudi načelo sorazmernosti. V praksi naj se ta ukrep torej ne uporablja prav pogosto oziroma le v res utemeljenih primerih.
Žal pa v novem predlogu ni varstva mladoletnikov! Kdor je pregledal sedaj veljavni Zakon o prekrških zoper javni red in mir iz leta 1974 in pa predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru, je gotovo opazil še eno dejstvo. Trenutno še veljavni zakon namreč med svojimi določbami vsebuje tudi podpoglavje z naslovom "varstvo mladoletnikov", novi predlog pa prekrškov z namenom varstva mladoletnikov ne ureja posebej. Veljavni zakon je tako pod naslovom varstvo mladoletnikov določal naslednje_ "Mladoletniki ne smejo obiskovati nočnih lokalov. Mladoletniki, ki še niso dopolnili 15 let, ne smejo obiskovati prireditev, ki so javno razglašene kot mladini neprimerne." V tretjem odstavku pa je bilo urejeno točenje alkoholnih pijač mladoletnikom, ki še niso dopolnili 15 let. Ta odstavek je bil s sprejemom zakona o omejevanju porabe alkohola spremenjen. Verjetno se vsi strinjamo, da veljavni zakon v zvezi z varstvom mladoletnikov ni določal posebej veliko. Še zlasti določba o prepovedi obiskovanja prireditev, ki so javno razglašene kot mladini neprimerni, po mojem vedenju v realnosti ni zaživela. Ob tem velja poudariti, da je točenje alkoholnih pijač mladoletnikom, ki je bilo določeno v tretjem odstavku veljavnega zakona, bolj podrobno in sistematično uredil zakon o omejevanju porabe alkohola.
Zakaj predlog zakona o varstvu javnega reda in miru po novem ne vključuje tudi varstva mladoletnikov?! Verjetno smo vsi poslanci pa tudi širša slovenska javnost soglasna, da so mladoletniki posebna kategorija, ki je potrebna posebne pozornosti. Če ne drugega, se strinjamo, da bi moral biti tudi v bodoče mladini do petnajstega leta starosti prepovedan vstop v nočne lokale. Še zlasti dogodki ob koncu prejšnjega leta so jasno pokazali, da se z mladoletniki dogaja marsikaj, kar ni in ne more biti v interesu ne staršev ne države ali kogar koli drugega. Kaj pa lahko naredimo za mladoletnike v tem zakonu? Lahko bi seveda rekli, da je stanje v sodobni družbi takšno kot pač je. Marsikdo bi dodal, da smo za nastalo stanje itak sami krivi in da se določenim negativnim posledicam sodobnega kapitalizma pač ni možno izogniti. Mladoletniki, ki jim je kljub jasnemu zakonu o omejevanju porabe alkohola omogočen vstop v lokale, tudi nočne in na razne zabavne prireditve, so alkoholu neposredno podvrženi. Morda bo kdo dejal, da se to ne tiče samega zakona o varstvu javnega reda in miru, vendar sem trdno prepričan, da so mladoletniki pod vplivom alkohola zelo pogosto povzročitelji mnogih prekrškov, o katerih govori tudi novi predlog zakona. Naj ob tem omenim le vandalizem.
V Slovenski ljudski stranki smo prepričanim, da bi bilo potrebno zelo sistematično urediti tudi področje varstva mladoletnikov. Prav nobenega razloga ne vidim, zakaj naj tudi po novem zakonu ne bi bilo sankcionirano vstopanje mlajšim od 15 let v nočne lokale. Seveda obstaja več možnosti za ureditev področja varstva mladoletnikov; verjetno bi bil najboljši način poseben zakon, ki bi edini lahko zelo sistematično uredil to problematiko. Ker pa takšnega zakona zaenkrat nimamo, je smiselno ponovno razmisliti o vključitvi poglavja "varstvo mladoletnikov" v predlog tega zakona, o katerem danes razpravljamo v okviru splošne razprave. V Slovenski ljudski stranki ne zagovarjamo stališča, da je potrebna brezpogojna uvedba "hore legalis", za mlade oz. mlajše od 18 let. To je zelo restriktiven ukrep, ki pa bi vendarle s preprečitvijo vstopa v lokale, kjer se toči alkoholna pijača, mlajšim od 18 let, po določeni uri dosegel nek učinek. Popolnoma jasno je, da s tem ne bi rešili izvora težav, zaradi katerega si mladi danes želijo zabavo ob alkoholu, vendar pa bi postavili zelo jasne kriterije.
Rad pa bi ob tej problematiki poudaril nekaj dejstev, ki so zelo dobro razvidna tudi iz raziskave, ki jo je pripravil raziskovalno-dokumentacijski sektor Državnega zbora in ki je vsem dostopna na spletni strani Državnega zbora. Ta naloga ima naslov
"vstop mladoletnikom v lokale in dostop do alkoholnih pijač". Prepričani smo namreč, da so ravno mladoletniki tisti, ki predstavljajo velik delež porabnikov alkoholnih pijač, še zlasti ko gre za nočne zabave v diskotekah in nočnih klubih. Posledično so ravno mladi tisti, ki so pogosto soudeleženi pri različnih dogodkih, ki jih lahko kategoriziramo kot motenje javnega reda in miru. Nesporno je namreč po podatkih iz raziskave dokazano, da obstajajo močne korelacije med tveganimi oblikami pivskega vedenja, nasilja, nezaščitenimi spolnimi odnosi, prometnimi in drugimi nesrečami, invalidnostjo in smrtjo! Poleg tega je dokazano tudi, da so posamezniki, ki začnejo porabljati alkohol v mladosti, kasneje v bistveno večjem deležu izpostavljeni odvisnosti od alkohola. Naj navedem le podatek iz raziskave, da so stroški začasne odsotnosti z dela, hospitalizacij in prezgodnje smrti zaradi alkohola v Sloveniji leta 2002 znašali kar 16.5 mrd SIT. Omenjena raziskava je potrdila moje domneve in trditve, ki sem jih podal ob neljubem dogodki ob koncu prejšnjega leta, ki je terjal smrt treh mladoletnih deklet. Zakonodaja v Sloveniji na področju varstva mladoletnikov v zvezi s točenjem alkoholnih pijač je dobra in primerljiva z ostalimi evropskimi državami. Do zapleta pa prihaja na področju nadzora nad izvajanjem predpisov. Očitno je namreč, da kljub dobri zakonodaji mladoletniki brez težav posegajo po alkoholu v trgovinah, gostinskih obratih in množičnih zabavah, prodajalci teh pijač, ki jih ponujajo mladoletnikom pa kljub jasnim določbam zakona o omejevanju porabe alkohola, niso kaznovani. To področje sicer podrobneje ureja zakon o omejevanju porabe alkohola. Za nadzor nad prodajo alkoholnih pijač mladoletnikom v gostinskih obratih in prodajalnah so po tem zakonu pristojni kar trije različni organi, vsak na svojem področju. Policija in zdravstveni inšpektorat sta zadolžena za nadzor nad ponudbo alkoholnih pijač mladoletnikom v gostinskih lokalih, tržni inšpektorat pa je zadolžen za nadzor v prodajalnah.
Če se sedaj vrnem k zakonu, o katerem imamo splošno razpravo, torej zakon o varstvu javnega reda in miru. Še vedno mislim, da je potrebno bolj jasno urediti varstvo mladoletnikov še zlasti v zvezi z omogočanjem mladoletnim, da pridejo do alkoholnih pijač. Predlagamo torej širitev zakona z ureditvijo varstva mladoletnikov in v zvezi s tem se nam zdi smiselno določiti nove pristojnosti policiji v primerih, ko bi bili narejeni prekrški po drugih zakonih, s katerimi bi se ogrožalo zdravje in varnost mladoletnikov!
V teh primerih bi morala policija razpolagati z dovolj učinkovitimi ukrepi, ki bodo omogočili varstvo mladoletnikov. Predlagamo podoben ukrep, kot ga sedaj določa 28. člen zakona za preprečitev nadaljevanj prekrška. Zakon naj omogoča policiji, da v primeru, ko na primer drugič ali tretjič ugotovi kršitev določenega gostinskega lokala ali organizacije glede točenja alkoholnih pijač mladoletnikom, lahko policija odredi takojšnje zaprtje lokala za določeno število ur. To bi bilo mogoče vsaj delno urediti tudi v okviru 22. člena predloga zakona, ki ureja red v gostinskem lokalu. S tem bomo nedvomno dosegli, da bodo gostinski lokali ali organizatorji prireditev brezpogojno spoštovali zakone, ki zagotavljajo varstvo mladoletnikov!
Potrebno pa je nameniti veliko več pozornosti preventivnim projektom in akcijam. Naša naloga je, da sprejmemo, oziroma da vlada sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo dolgoročno koristili mladim. Vsi pristojni morajo več pozornosti nameniti spodbujanju dejavnosti, ki omogočajo aktivno preživljanje prostega časa naših mladih državljank in državljanov. Mlade moramo spodbujati in jim omogočati udejstvovanje v športnih aktivnostih ter različnih civilno družbenih organizacijah, ki so nedvomno najboljša garancija in varstvo pred dogodki, ki celo ogrožajo življenja naših mladoletnikov.
Le ob zelo jasnih kriterijih, ki jih določa zakonodaja ter ob njihovem doslednem spoštovanju in nadzoru izvajanja, pridemo do predpogojev, ki so potrebni za uspešno in učinkovito ponudbo alternative za pošteno, zdravo in srečno življenje vsega prebivalstva. Pa naj gre to konkretno le za mladino in alkohol - ali pa za vse državljanke in državljane ter javni red in mir!
Prelog zakona med drugimi opredeljuje tudi nove prekrške; vandalizem, lažna naznanitev prekrška in kampiranje na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika. Glede teh treh prekrškov verjetno ni nobenih pripomb. Glede vandalizma je potrebno poudariti, da uničevanje gospodarske javne infrastrukture povzroča izjemno veliko škodo. Že jutranji sprehodi po Ljubljani ali kakšnem drugem mestu pokažejo zanimive, vendar prav niče lepe skulpture polomljenih klopi ali razbitih luči, ki so si jih ponoči privoščili verjetno z alkoholom opogumljeni posamezniki. Takšno ravnanje povzroča veliko škode, ki jo mora nekdo plačati. Zneski, ki so namenjeni za popravilo teh škod včasih dosegajo vrtoglave številke. Zato je 17. člen predloga zakona več kot dobrodošel. Glede lažne naznanitve prekrška so prav tako podani vsi razlogi za to, da se to ravnanje določi kot prekršek. Glede beračenja je treba poudariti, da je beračenje kot prekršek opredeljeno, če nekdo berači na vsiljiv ali žaljiv način. V praksi seveda to, vsaj po mojem razumevanju, pomeni, da beračenje kot ga izvajajo ljubljanski klošarji ni takšno, da bi bilo podvrženo temu členu. Gre torej zgolj za primere, ko je nekdo pri beračenju vsiljiv ali žaljiv. Policija, ki je pristojna za ugotavljanje tega prekrška bo morala biti pri tem prilagodljiva in upoštevati namen tega prekrška, ki je dobro razviden iz obrazložitve 9. člena zakona.
V Slovenski ljudski stranki podpiramo tudi 11. člen predloga zakona, katerega namen je preprečiti oziroma omejiti ulično prostitucijo. S tem seveda želimo zaščiti mladino in vse druge državljanke in državljane pred tem, da bi se tako imenovana ulična prostitucija dogajala na javnih krajih in bi motila mimoidoče posameznice ali posameznike. Če smo obiskali katero od znanih evropskih mest ali opazili obcestne nesrečnice ob poteh v nekaterih vzhodnih državah, lahko mirno zatrdimo, da si takih podob v Sloveniji oz. iz Slovenije ne želimo« Ne glede na to, kaj si mnogi mislite o tej obrti – pa najsi jo podpirate ali preganjate – V SLS smo prepričani, da je cestna prostitucija nezaželena in ne more imeti kakršnikoli pozitivnih učinkov.
V Slovenski ljudski stranki pa želimo posebej izraziti strinjanje z 28. členom predloga zakona, ki ureja izključitev energetskih virov kot posebnega ukrepa za zagotovitev javnega reda in miru. V preteklosti se je pogosto dogajalo in se dogaja še danes, da policija ne more ukrepati v primerih motenja javnega reda in miru zaradi postopkovnih določil. Največkrat je namreč potrebna odredba pristojnega sodnika za hišno preiskavo, to pa zahteva določen čas. Na drugi strani pa si tisti državljanke in državljani, ki jih motenje javnega reda in miru neposredno zadeva, želijo takojšnje in učinkovito posredovanje pristojnih organov. Ta posebni ukrep pa seveda ne predstavlja nič drugega kot začasni največ šest ur trajajoči ukrep, ki ga bodo lahko policisti izvajali le v primeru, da z drugimi ukrepi ne bodo uspeli preprečiti nadaljevanja prekrška. Obenem pa bodo morali upoštevati tudi načelo sorazmernosti. V praksi naj se ta ukrep torej ne uporablja prav pogosto oziroma le v res utemeljenih primerih.
Žal pa v novem predlogu ni varstva mladoletnikov! Kdor je pregledal sedaj veljavni Zakon o prekrških zoper javni red in mir iz leta 1974 in pa predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru, je gotovo opazil še eno dejstvo. Trenutno še veljavni zakon namreč med svojimi določbami vsebuje tudi podpoglavje z naslovom "varstvo mladoletnikov", novi predlog pa prekrškov z namenom varstva mladoletnikov ne ureja posebej. Veljavni zakon je tako pod naslovom varstvo mladoletnikov določal naslednje_ "Mladoletniki ne smejo obiskovati nočnih lokalov. Mladoletniki, ki še niso dopolnili 15 let, ne smejo obiskovati prireditev, ki so javno razglašene kot mladini neprimerne." V tretjem odstavku pa je bilo urejeno točenje alkoholnih pijač mladoletnikom, ki še niso dopolnili 15 let. Ta odstavek je bil s sprejemom zakona o omejevanju porabe alkohola spremenjen. Verjetno se vsi strinjamo, da veljavni zakon v zvezi z varstvom mladoletnikov ni določal posebej veliko. Še zlasti določba o prepovedi obiskovanja prireditev, ki so javno razglašene kot mladini neprimerni, po mojem vedenju v realnosti ni zaživela. Ob tem velja poudariti, da je točenje alkoholnih pijač mladoletnikom, ki je bilo določeno v tretjem odstavku veljavnega zakona, bolj podrobno in sistematično uredil zakon o omejevanju porabe alkohola.
Zakaj predlog zakona o varstvu javnega reda in miru po novem ne vključuje tudi varstva mladoletnikov?! Verjetno smo vsi poslanci pa tudi širša slovenska javnost soglasna, da so mladoletniki posebna kategorija, ki je potrebna posebne pozornosti. Če ne drugega, se strinjamo, da bi moral biti tudi v bodoče mladini do petnajstega leta starosti prepovedan vstop v nočne lokale. Še zlasti dogodki ob koncu prejšnjega leta so jasno pokazali, da se z mladoletniki dogaja marsikaj, kar ni in ne more biti v interesu ne staršev ne države ali kogar koli drugega. Kaj pa lahko naredimo za mladoletnike v tem zakonu? Lahko bi seveda rekli, da je stanje v sodobni družbi takšno kot pač je. Marsikdo bi dodal, da smo za nastalo stanje itak sami krivi in da se določenim negativnim posledicam sodobnega kapitalizma pač ni možno izogniti. Mladoletniki, ki jim je kljub jasnemu zakonu o omejevanju porabe alkohola omogočen vstop v lokale, tudi nočne in na razne zabavne prireditve, so alkoholu neposredno podvrženi. Morda bo kdo dejal, da se to ne tiče samega zakona o varstvu javnega reda in miru, vendar sem trdno prepričan, da so mladoletniki pod vplivom alkohola zelo pogosto povzročitelji mnogih prekrškov, o katerih govori tudi novi predlog zakona. Naj ob tem omenim le vandalizem.
V Slovenski ljudski stranki smo prepričanim, da bi bilo potrebno zelo sistematično urediti tudi področje varstva mladoletnikov. Prav nobenega razloga ne vidim, zakaj naj tudi po novem zakonu ne bi bilo sankcionirano vstopanje mlajšim od 15 let v nočne lokale. Seveda obstaja več možnosti za ureditev področja varstva mladoletnikov; verjetno bi bil najboljši način poseben zakon, ki bi edini lahko zelo sistematično uredil to problematiko. Ker pa takšnega zakona zaenkrat nimamo, je smiselno ponovno razmisliti o vključitvi poglavja "varstvo mladoletnikov" v predlog tega zakona, o katerem danes razpravljamo v okviru splošne razprave. V Slovenski ljudski stranki ne zagovarjamo stališča, da je potrebna brezpogojna uvedba "hore legalis", za mlade oz. mlajše od 18 let. To je zelo restriktiven ukrep, ki pa bi vendarle s preprečitvijo vstopa v lokale, kjer se toči alkoholna pijača, mlajšim od 18 let, po določeni uri dosegel nek učinek. Popolnoma jasno je, da s tem ne bi rešili izvora težav, zaradi katerega si mladi danes želijo zabavo ob alkoholu, vendar pa bi postavili zelo jasne kriterije.
Rad pa bi ob tej problematiki poudaril nekaj dejstev, ki so zelo dobro razvidna tudi iz raziskave, ki jo je pripravil raziskovalno-dokumentacijski sektor Državnega zbora in ki je vsem dostopna na spletni strani Državnega zbora. Ta naloga ima naslov
"vstop mladoletnikom v lokale in dostop do alkoholnih pijač". Prepričani smo namreč, da so ravno mladoletniki tisti, ki predstavljajo velik delež porabnikov alkoholnih pijač, še zlasti ko gre za nočne zabave v diskotekah in nočnih klubih. Posledično so ravno mladi tisti, ki so pogosto soudeleženi pri različnih dogodkih, ki jih lahko kategoriziramo kot motenje javnega reda in miru. Nesporno je namreč po podatkih iz raziskave dokazano, da obstajajo močne korelacije med tveganimi oblikami pivskega vedenja, nasilja, nezaščitenimi spolnimi odnosi, prometnimi in drugimi nesrečami, invalidnostjo in smrtjo! Poleg tega je dokazano tudi, da so posamezniki, ki začnejo porabljati alkohol v mladosti, kasneje v bistveno večjem deležu izpostavljeni odvisnosti od alkohola. Naj navedem le podatek iz raziskave, da so stroški začasne odsotnosti z dela, hospitalizacij in prezgodnje smrti zaradi alkohola v Sloveniji leta 2002 znašali kar 16.5 mrd SIT. Omenjena raziskava je potrdila moje domneve in trditve, ki sem jih podal ob neljubem dogodki ob koncu prejšnjega leta, ki je terjal smrt treh mladoletnih deklet. Zakonodaja v Sloveniji na področju varstva mladoletnikov v zvezi s točenjem alkoholnih pijač je dobra in primerljiva z ostalimi evropskimi državami. Do zapleta pa prihaja na področju nadzora nad izvajanjem predpisov. Očitno je namreč, da kljub dobri zakonodaji mladoletniki brez težav posegajo po alkoholu v trgovinah, gostinskih obratih in množičnih zabavah, prodajalci teh pijač, ki jih ponujajo mladoletnikom pa kljub jasnim določbam zakona o omejevanju porabe alkohola, niso kaznovani. To področje sicer podrobneje ureja zakon o omejevanju porabe alkohola. Za nadzor nad prodajo alkoholnih pijač mladoletnikom v gostinskih obratih in prodajalnah so po tem zakonu pristojni kar trije različni organi, vsak na svojem področju. Policija in zdravstveni inšpektorat sta zadolžena za nadzor nad ponudbo alkoholnih pijač mladoletnikom v gostinskih lokalih, tržni inšpektorat pa je zadolžen za nadzor v prodajalnah.
Če se sedaj vrnem k zakonu, o katerem imamo splošno razpravo, torej zakon o varstvu javnega reda in miru. Še vedno mislim, da je potrebno bolj jasno urediti varstvo mladoletnikov še zlasti v zvezi z omogočanjem mladoletnim, da pridejo do alkoholnih pijač. Predlagamo torej širitev zakona z ureditvijo varstva mladoletnikov in v zvezi s tem se nam zdi smiselno določiti nove pristojnosti policiji v primerih, ko bi bili narejeni prekrški po drugih zakonih, s katerimi bi se ogrožalo zdravje in varnost mladoletnikov!
V teh primerih bi morala policija razpolagati z dovolj učinkovitimi ukrepi, ki bodo omogočili varstvo mladoletnikov. Predlagamo podoben ukrep, kot ga sedaj določa 28. člen zakona za preprečitev nadaljevanj prekrška. Zakon naj omogoča policiji, da v primeru, ko na primer drugič ali tretjič ugotovi kršitev določenega gostinskega lokala ali organizacije glede točenja alkoholnih pijač mladoletnikom, lahko policija odredi takojšnje zaprtje lokala za določeno število ur. To bi bilo mogoče vsaj delno urediti tudi v okviru 22. člena predloga zakona, ki ureja red v gostinskem lokalu. S tem bomo nedvomno dosegli, da bodo gostinski lokali ali organizatorji prireditev brezpogojno spoštovali zakone, ki zagotavljajo varstvo mladoletnikov!
Potrebno pa je nameniti veliko več pozornosti preventivnim projektom in akcijam. Naša naloga je, da sprejmemo, oziroma da vlada sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo dolgoročno koristili mladim. Vsi pristojni morajo več pozornosti nameniti spodbujanju dejavnosti, ki omogočajo aktivno preživljanje prostega časa naših mladih državljank in državljanov. Mlade moramo spodbujati in jim omogočati udejstvovanje v športnih aktivnostih ter različnih civilno družbenih organizacijah, ki so nedvomno najboljša garancija in varstvo pred dogodki, ki celo ogrožajo življenja naših mladoletnikov.
Le ob zelo jasnih kriterijih, ki jih določa zakonodaja ter ob njihovem doslednem spoštovanju in nadzoru izvajanja, pridemo do predpogojev, ki so potrebni za uspešno in učinkovito ponudbo alternative za pošteno, zdravo in srečno življenje vsega prebivalstva. Pa naj gre to konkretno le za mladino in alkohol - ali pa za vse državljanke in državljane ter javni red in mir!
