V SLS zagovarjamo, da morata biti družboslovje in naravoslovje v gimnazijskem predmetniku uravnotežena. Naravoslovje je nenazadnje povezano s tehniko in tehnologijo, na področju katerih smo, kar se tiče izobraževanja v srednjih šolah, na repu Evropske unije. V srednje šole po Evropi namreč po besedah Miahela Prevca zaradi povečanja konkurenčnosti gospodarstva v zadnjem času veliko vključujejo ravno tehniške premete. V SLS tudi podpiramo uvedbo državljanske vzgoje v gimnazijski program kot samostojni predmet. Ne strinjajo pa se s predlogom, da bi njegove vsebine priključili zgodovini. Vzgoja za aktivno državljanstvo je eden od pomembnih lizbonskih ciljev EU do leta 2010, je dodal predsednik stranke Janez Podobnik.
Spremembe na področju osnovnega šolanja gredo sicer v smeri razbremenitve učencev. V tem smislu bodo v naslednjih letih na nekaterih šolah poskusno uvedli fleksibilni predmetnik, ki bo nenazadnje razbremenil tudi učitelje, ki so še vedno preveč obremenjeni z administrativnim delom. V SLS ocenjujemo, da smo veliko stvari iz našega programa s področja vzgoje in izobraževanja uspeli vnesti v koalicijsko pogodbo. Država je tista, ki mora na področju osnovne šole postavljati cilje in standarde ter nadzirati kakovost znanja. Mihael Prevc je prepričan, da naj se vse ostalo prepusti stroki.
Poleg tega ocenjujemo, da so verbalni in tudi drugačni napadi na učitelja posledica sistematičnega razvrednotenja ugleda učiteljskega poklica, ki se po Podobnikovi oceni dogaja od leta 1996 prek pravilnikov o pravicah in dolžnostih učencev in dijakov. Zato v SLS menimo, da je treba na področju discipline zlasti v srednji šoli nekaj spremeniti. Prevc je kot eno od možnosti omenil individualno tripartitno pogodbo med dijakom, staršem in učiteljem, v kateri bi bile jasno opredeljene dijakove pravice in dolžnosti, pa tudi sankcije.
PRILOGA_
Gradivo Odbora SLS za šolstvo, znanost,mlade in šport pri SLS_
1. MNENJE SLS K PREDLOGU DOKUMENTA PRENOVA GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA
Odbor za šolstvo, znanost,mlade in šport pri SLS je razpravljal o Predlogu prenove gimnazijskega programa. Glede na programske smernice za obdobje 2004 do 2008 je zavzel naslednja splošna stališča:
• Program sledi novejšim evropskim trendom na področju splošnega izobraževanja, je kompetenčno naravnan, povečuje avtonomijo šol in je skladen s programskimi smernicami SLS in s koalicijsko pogodbo..
• Neskladnost s programom SLS in tudi z vizijo razvoja Slovenije pa je neuravnoteženost med družboslovnim in naravoslovnim delom programa v jedrnem kurikulu. Ker je to predlog še v odprti javni razpravi smo prepričani, da je to neskladnost v predmetniku možno odpraviti
Bolj podrobna stališča Odbora so_
1. Zagovarjamo enakovredno zastopanje vseh predmetov gimnazijskem programu(zgodovina, geografija, fizika, biologija, kemija)
obrazložitev: sedanji osnutek predvideva neuravnoteženo sestavo v korist družboslovja (zgodovine). Gimnazijski predmetnik mora ponujati enakovredne možnosti spoznavanja različnih disciplin tako zaradi splošne izobrazbe kot tudi zaradi nadaljnje poklicne izbire. Naravoslovni predmeti so podlaga tudi za nadaljnje izobraževanje v tehniki in tehnologiji. Med evropskimi državami smo glede tega zadnji. EU si je zastavila cilj povečati vpis v naravoslovne in tehniške študije do l. 2010 zaradi povečanja konkurenčnosti svojega gospodarstva. Iz navedenih vzrokov je predlog neuravnoteženega razmerja med družboslovjem in naravoslovjem neutemeljen.
2. Temeljni predmeti morajo biti podani nivojsko.
Obrazložitev: V gimnazijski program se vpisuje skoraj 40% delež populacije, ki v celoti dosedanjega obsega in zahtevnosti gimnazijskega izobraževanje ne zmore, kar je stresno za
določen del dijakov, njihove starše in za delo učiteljev, ki so prisiljeni zniževati doseženi standard znanj. Nivojsko zasnovani učni programi in posledično tudi učni izidi bodo sedanjo, nesprejemljivo situacijo izboljšali, saj bodo bolj individualno naravnani. Seveda mora temu slediti tudi koncept zaključevanja gimnazijskega programa (matura)
3. Podpiramo državljansko vzgojo v gimnazijskem programu kot samostojen predmet ( predvideva se opcija, kjer bi bile te vsebine priključene k zgodovini).
Obrazložitev: SLS se že ves čas zavzema za vzgojo in izobraževanje o državljanski kulturi, česar naši dijaki skorajda niso deležni. V času kurikularne prenove smo dosegli spremembo zakona o OŠ, s katero je bila v predmetnik uvedena državljanska vzgoja. Vzgoja za aktivno državljanstvo je tudi eden od pomembnih lizbonskih ciljev EU do 2010.
4. Podpiramo večjo izbirnost predmetov in bolj individualne prilagoditve programov.
Obrazložitev: na tak način se približamo interesom in sposobnostim posameznika ter večamo motivacijo za izobraževanje, kar ponuja bolj sproščeno delo tako za dijake kot tudi za njihove učitelje.
IZ VOLILNEGA PROGRAMA SLS_
Programsko odpiranje šolskega prostora potrebam lokalne skupnosti in željam staršev ter mladine (programsko pestrost) bomo dosegli s povečanjem avtonomije javnih šol
Prenova gimnazijskih programov ni dosegla svojih ciljev, zlasti medpredmetno povezovanje in uvedba novih didaktično-metodičnih konceptov nista izpeljana. Zato bo ena od ključnih nalog politike izobraževanja modernizacija učnih načrtov v smeri pridobivanja ustreznih ključnih kompetenc in priprava pilotskih projektov novih gimnazijskih programov in programov srednjega poklicnega in strokovnega ter višjega šolstva. V gimnazijskih programih bomo še zlasti podprli tiste, ki bodo v odprtem kurikulu ponujali projekte z naravoslovno-tehniškimi vsebinami, da bomo vzpodbudili nadaljnji študij na teh deficitarnih področjih.
2. POUDAREK VELJAVI UČITELJEVEGA DELA ZA PRIHODNOST IN SEDANJOST SLOVENIJE
Od leta 1996 se je predvsem preko pravilnikov o pravicah in dolžnostih učencev in dijakov dogajalo sistematično razvrednotenje ugleda učiteljskega poklica. Posledično prihaja danes do individualnih ali tudi že skupinskih verbalnih in drugačnih napadov na učitelje, tako na osnovnošolskem kot tudi srednješolskem področju.
IZ VOLILNEGA PROGRAMA SLS_
Podprli bomo ustanovitev prosvetne zbornice in s tem povečali strokovno avtonomijo učiteljev in njihov vpliv na pripravo vzgojnih in izobraževalnih programov ter oblikovanje etičnega kodeksa ravnanja. Trenutno se na MŠŠ izvaja vmesna organizacijska stopnja preko Svetov praktikov.
VZGOJNI NAČRT ŠOLE
IZ VOLILNEGA PROGRAMA SLS_
Kot vodilo za ukrepe na tem področju SLS upošteva dve smernici_
• Ne more biti dobre države s slabimi državljani, zato je potrebno poskrbeti za njihovo dobro vzgojo.
• Za trajnostni razvoj, ki je postal za preživetje človeštva nujnost, potrebujemo trajnostno vzgojenega človeka.
Realizacijo teh smernic bomo dosegli s pomembno vlogo vzgoje in ustreznega vzgojnega koncepta. Učence je potrebno vzgajati za občečloveške norme in vrednote naše kulture. V našem programskem konceptu bo šola sistematično razvijala osebno kakovost mladih s pomočjo vzgojnega načrta šole, ki bo obvezni sestavni del letnega delovnega načrta šole za vse stopnje pred visokošolskim izobraževanjem.
V sodelovanje pri vzgojnih vsebinah je treba vključiti tudi starše in občine kot ustanoviteljice osnovnih šol. Realizacijo vzgojnega načrta bodo prevzeli učitelji na šoli in to bo del njihove sistemizacije in ne dodatno delo. Za izvajanje vzgojnega načrta bo omogočeno posebno izobraževanje, s katerim bodo učitelji za delo na tem področju pridobili certifikat. V program vzgoje na področju zdravstvene preventive (promocija zdravega načina življenja, zdrave spolnosti, vključno s preprečevanjem odvisnosti) pa bomo vključili že obstoječe kadrovske in druge kapacitete javnih zdravstvenih zavodov in socialne službe.
• Vzgajati za vrednostni sistem, ki je bil v slovenskem okolju tradicionalen in ga je liberalni pristop načrtno rušil, šolski red približati redu, ki velja v delovnem okolju,
• Močno zrahljati vlogo države in jo prepustiti šoli in lokalni skupnosti,
• Izvajanje programov metodično in didaktično prilagoditi tej populaciji za bolj motivirano učenje,
• Priprava dijakov na opravljanje praktičnega dela in za trajnostni razvoj ter aktivno državljanstvo,
KOALICIJSKA POGODBA_
Posebno pozornost bomo namenili vprašanjem vzgoje. Zato bomo podprli pripravo integralnega nacionalnega vzgojnega načrta, ki bo sestavni del širše zastavljene strategije za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki bo med drugim opredeljevala vprašanje kulturne in narodne identitete, splošno uveljavljenih vrednot in etičnih načel v sodobni družbi medsebojno spoštovanje mora postati vrednota slovenske šole.
Predlogi za pospešeno ukrepanje
Zasnova vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj že nastaja. Ker je za izvedbeni koncept vzgojnega načrta potrebno še nekaj časa, predlagamo za hitrejše preseganje, ponekod pereče problematike, da se v srednješolskem izobraževanju, na ravni šole, začne s sklepanjem tripartitnih individualnih pogodb med dijakom, šolo in starši, kjer bodo opredeljene splošne in posebne individualne pravice in dolžnosti.
Neupoštevanje pogodbe predvideva tako začasne kot trajne ukrepe. MŠŠ lahko sprejme spremembe pravilnika šolskem redu z bolj poudarjeno avtonomno vlogo šole.Na osnovnih in srednjih šolah se začne projektno, a načrtno izvajati primere dobre prakse, ki so se že uveljavili preko programa MŠŠ Skriti zaklad, Inovacijskih projektov ZRSŠ in EU projektov, ki jih vodi javni zavod CMEPIUS.
Metka Zevnik, Vodja Odbora za šolstvo, znanost, mlade in šport pri SLS
Spremembe na področju osnovnega šolanja gredo sicer v smeri razbremenitve učencev. V tem smislu bodo v naslednjih letih na nekaterih šolah poskusno uvedli fleksibilni predmetnik, ki bo nenazadnje razbremenil tudi učitelje, ki so še vedno preveč obremenjeni z administrativnim delom. V SLS ocenjujemo, da smo veliko stvari iz našega programa s področja vzgoje in izobraževanja uspeli vnesti v koalicijsko pogodbo. Država je tista, ki mora na področju osnovne šole postavljati cilje in standarde ter nadzirati kakovost znanja. Mihael Prevc je prepričan, da naj se vse ostalo prepusti stroki.
Poleg tega ocenjujemo, da so verbalni in tudi drugačni napadi na učitelja posledica sistematičnega razvrednotenja ugleda učiteljskega poklica, ki se po Podobnikovi oceni dogaja od leta 1996 prek pravilnikov o pravicah in dolžnostih učencev in dijakov. Zato v SLS menimo, da je treba na področju discipline zlasti v srednji šoli nekaj spremeniti. Prevc je kot eno od možnosti omenil individualno tripartitno pogodbo med dijakom, staršem in učiteljem, v kateri bi bile jasno opredeljene dijakove pravice in dolžnosti, pa tudi sankcije.
PRILOGA_
Gradivo Odbora SLS za šolstvo, znanost,mlade in šport pri SLS_
1. MNENJE SLS K PREDLOGU DOKUMENTA PRENOVA GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA
Odbor za šolstvo, znanost,mlade in šport pri SLS je razpravljal o Predlogu prenove gimnazijskega programa. Glede na programske smernice za obdobje 2004 do 2008 je zavzel naslednja splošna stališča:
• Program sledi novejšim evropskim trendom na področju splošnega izobraževanja, je kompetenčno naravnan, povečuje avtonomijo šol in je skladen s programskimi smernicami SLS in s koalicijsko pogodbo..
• Neskladnost s programom SLS in tudi z vizijo razvoja Slovenije pa je neuravnoteženost med družboslovnim in naravoslovnim delom programa v jedrnem kurikulu. Ker je to predlog še v odprti javni razpravi smo prepričani, da je to neskladnost v predmetniku možno odpraviti
Bolj podrobna stališča Odbora so_
1. Zagovarjamo enakovredno zastopanje vseh predmetov gimnazijskem programu(zgodovina, geografija, fizika, biologija, kemija)
obrazložitev: sedanji osnutek predvideva neuravnoteženo sestavo v korist družboslovja (zgodovine). Gimnazijski predmetnik mora ponujati enakovredne možnosti spoznavanja različnih disciplin tako zaradi splošne izobrazbe kot tudi zaradi nadaljnje poklicne izbire. Naravoslovni predmeti so podlaga tudi za nadaljnje izobraževanje v tehniki in tehnologiji. Med evropskimi državami smo glede tega zadnji. EU si je zastavila cilj povečati vpis v naravoslovne in tehniške študije do l. 2010 zaradi povečanja konkurenčnosti svojega gospodarstva. Iz navedenih vzrokov je predlog neuravnoteženega razmerja med družboslovjem in naravoslovjem neutemeljen.
2. Temeljni predmeti morajo biti podani nivojsko.
Obrazložitev: V gimnazijski program se vpisuje skoraj 40% delež populacije, ki v celoti dosedanjega obsega in zahtevnosti gimnazijskega izobraževanje ne zmore, kar je stresno za
določen del dijakov, njihove starše in za delo učiteljev, ki so prisiljeni zniževati doseženi standard znanj. Nivojsko zasnovani učni programi in posledično tudi učni izidi bodo sedanjo, nesprejemljivo situacijo izboljšali, saj bodo bolj individualno naravnani. Seveda mora temu slediti tudi koncept zaključevanja gimnazijskega programa (matura)
3. Podpiramo državljansko vzgojo v gimnazijskem programu kot samostojen predmet ( predvideva se opcija, kjer bi bile te vsebine priključene k zgodovini).
Obrazložitev: SLS se že ves čas zavzema za vzgojo in izobraževanje o državljanski kulturi, česar naši dijaki skorajda niso deležni. V času kurikularne prenove smo dosegli spremembo zakona o OŠ, s katero je bila v predmetnik uvedena državljanska vzgoja. Vzgoja za aktivno državljanstvo je tudi eden od pomembnih lizbonskih ciljev EU do 2010.
4. Podpiramo večjo izbirnost predmetov in bolj individualne prilagoditve programov.
Obrazložitev: na tak način se približamo interesom in sposobnostim posameznika ter večamo motivacijo za izobraževanje, kar ponuja bolj sproščeno delo tako za dijake kot tudi za njihove učitelje.
IZ VOLILNEGA PROGRAMA SLS_
Programsko odpiranje šolskega prostora potrebam lokalne skupnosti in željam staršev ter mladine (programsko pestrost) bomo dosegli s povečanjem avtonomije javnih šol
Prenova gimnazijskih programov ni dosegla svojih ciljev, zlasti medpredmetno povezovanje in uvedba novih didaktično-metodičnih konceptov nista izpeljana. Zato bo ena od ključnih nalog politike izobraževanja modernizacija učnih načrtov v smeri pridobivanja ustreznih ključnih kompetenc in priprava pilotskih projektov novih gimnazijskih programov in programov srednjega poklicnega in strokovnega ter višjega šolstva. V gimnazijskih programih bomo še zlasti podprli tiste, ki bodo v odprtem kurikulu ponujali projekte z naravoslovno-tehniškimi vsebinami, da bomo vzpodbudili nadaljnji študij na teh deficitarnih področjih.
2. POUDAREK VELJAVI UČITELJEVEGA DELA ZA PRIHODNOST IN SEDANJOST SLOVENIJE
Od leta 1996 se je predvsem preko pravilnikov o pravicah in dolžnostih učencev in dijakov dogajalo sistematično razvrednotenje ugleda učiteljskega poklica. Posledično prihaja danes do individualnih ali tudi že skupinskih verbalnih in drugačnih napadov na učitelje, tako na osnovnošolskem kot tudi srednješolskem področju.
IZ VOLILNEGA PROGRAMA SLS_
Podprli bomo ustanovitev prosvetne zbornice in s tem povečali strokovno avtonomijo učiteljev in njihov vpliv na pripravo vzgojnih in izobraževalnih programov ter oblikovanje etičnega kodeksa ravnanja. Trenutno se na MŠŠ izvaja vmesna organizacijska stopnja preko Svetov praktikov.
VZGOJNI NAČRT ŠOLE
IZ VOLILNEGA PROGRAMA SLS_
Kot vodilo za ukrepe na tem področju SLS upošteva dve smernici_
• Ne more biti dobre države s slabimi državljani, zato je potrebno poskrbeti za njihovo dobro vzgojo.
• Za trajnostni razvoj, ki je postal za preživetje človeštva nujnost, potrebujemo trajnostno vzgojenega človeka.
Realizacijo teh smernic bomo dosegli s pomembno vlogo vzgoje in ustreznega vzgojnega koncepta. Učence je potrebno vzgajati za občečloveške norme in vrednote naše kulture. V našem programskem konceptu bo šola sistematično razvijala osebno kakovost mladih s pomočjo vzgojnega načrta šole, ki bo obvezni sestavni del letnega delovnega načrta šole za vse stopnje pred visokošolskim izobraževanjem.
V sodelovanje pri vzgojnih vsebinah je treba vključiti tudi starše in občine kot ustanoviteljice osnovnih šol. Realizacijo vzgojnega načrta bodo prevzeli učitelji na šoli in to bo del njihove sistemizacije in ne dodatno delo. Za izvajanje vzgojnega načrta bo omogočeno posebno izobraževanje, s katerim bodo učitelji za delo na tem področju pridobili certifikat. V program vzgoje na področju zdravstvene preventive (promocija zdravega načina življenja, zdrave spolnosti, vključno s preprečevanjem odvisnosti) pa bomo vključili že obstoječe kadrovske in druge kapacitete javnih zdravstvenih zavodov in socialne službe.
• Vzgajati za vrednostni sistem, ki je bil v slovenskem okolju tradicionalen in ga je liberalni pristop načrtno rušil, šolski red približati redu, ki velja v delovnem okolju,
• Močno zrahljati vlogo države in jo prepustiti šoli in lokalni skupnosti,
• Izvajanje programov metodično in didaktično prilagoditi tej populaciji za bolj motivirano učenje,
• Priprava dijakov na opravljanje praktičnega dela in za trajnostni razvoj ter aktivno državljanstvo,
KOALICIJSKA POGODBA_
Posebno pozornost bomo namenili vprašanjem vzgoje. Zato bomo podprli pripravo integralnega nacionalnega vzgojnega načrta, ki bo sestavni del širše zastavljene strategije za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki bo med drugim opredeljevala vprašanje kulturne in narodne identitete, splošno uveljavljenih vrednot in etičnih načel v sodobni družbi medsebojno spoštovanje mora postati vrednota slovenske šole.
Predlogi za pospešeno ukrepanje
Zasnova vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj že nastaja. Ker je za izvedbeni koncept vzgojnega načrta potrebno še nekaj časa, predlagamo za hitrejše preseganje, ponekod pereče problematike, da se v srednješolskem izobraževanju, na ravni šole, začne s sklepanjem tripartitnih individualnih pogodb med dijakom, šolo in starši, kjer bodo opredeljene splošne in posebne individualne pravice in dolžnosti.
Neupoštevanje pogodbe predvideva tako začasne kot trajne ukrepe. MŠŠ lahko sprejme spremembe pravilnika šolskem redu z bolj poudarjeno avtonomno vlogo šole.Na osnovnih in srednjih šolah se začne projektno, a načrtno izvajati primere dobre prakse, ki so se že uveljavili preko programa MŠŠ Skriti zaklad, Inovacijskih projektov ZRSŠ in EU projektov, ki jih vodi javni zavod CMEPIUS.
Metka Zevnik, Vodja Odbora za šolstvo, znanost, mlade in šport pri SLS
