Podobnik je izrazil svoje prepričanje, da je za Slovenijo dobra okoliščina, da aktualno vlado štirih strank sestavljajo tri članice Evropske ljudske stranke, ker je tudi programska usmeritev in zaveza teh treh strank garant, da bo RS uspela s premočrtno in dosledno javnofinančno, monetarno in fiskalno politiko, ki bo omogočila zanesljiv prevzem evra in tudi izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev. Na vrhu koalicije je bilo ponovno poudarjeno, da se slabi dve leti pred prevzemom vodenja EU s strani RS prepoznavnost Slovenije v okviru Unije povečuje.
Vrh koalicije je sprejel dogovor, da bo posebno srečanje koalicije na tematiko partnerstva za razvoj pripravljeno v dneh po 28. marcu, ko bodo vse parlamentarne stranke odgovorile na pismo predsednika vlade. Čeprav lastninjenje bank ni bila tema vrha, je Podobnik vseeno povedal, da stališče SLS glede lastninjenja slovenskih bank ostaja nespremenjeno_ v Sloveniji bi bilo prav in dobro, da ohrani Slovenija večinski delež v največjih bankah.
Jakob Presečnik se vrha koalicije sicer ni udeležil, vendar je pojasnil, da je predvsem s strani vodij koalicijskih poslanskih skupin prišla pobuda za protokol sodelovanja poslanskih skupin koalicije. Ob tem je izrazil mnenje, da bi ta del sodelovanja morali razširiti na vlado oz. posamezne ministre. Večkrat namreč ugotavljajo, da v postopkih med ministrstvi in koalicijskimi poslanskimi skupinami sodelovanje ne teče tako, kot bi si želeli. Sicer pa je Presečnik zagotovil, da poslanska skupina SLS podpira rešitve dogovorjene v koaliciji in bo to delala tudi v bodoče. Glede zakonov, za katere je Državni svet izglasoval veto, pa bo poslanska skupina SLS ob ponovnem glasovanju oba zakona podprla.
Janez Podobnik je komentiral tudi vsebino in priloge pisma, ki ga je predsednik Vlade oz. predsednik SDS Janez Janša posredoval vsem predsednikom parlamentarnih strank. Sestavni del tega gradiva je tudi predlog postopkovnega dela sporazuma, ki ga je posredoval predsednik SD Borut Pahor. Podobnik meni, da se ne sme preveč časa nameniti postopkom, saj gre v tem primeru lahko za iskanje vnaprejšnjega alibija za eventuelne neuspehe pri sami ideji tega partnerstva. Še posebej čudaška pa se mu zdi rešitev, ki uveljavlja princip dihotomijo - dvojnosti v vodenju strank. To, da lahko predsednik stranke govori in podpisuje eno, poslanska skupina pa govori in glasuje drugo, ni dobro za parlamentarno kulturo v Sloveniji, to ni dobro za način delovanja političnih strank. Ne glede na vse, pa si SLS želi pogovarjati se predvsem o vsebini.
V Rimu bo 30. in 31. marca potekal redni kongres Evropske ljudske stranke (EPP), ki se ga bo udeležila tudi delegacija SLS. Vodil jo bo predsednik Janez Podobnik, z njim pa bodo tudi podpredsednica Nada Skuk, glavni tajnik Aleš Vehar, mednarodni tajnik mag. Stanislav Raščan in predsednik Nove Generacije SLS Rok Ravnikar. Geslo kongresa je »Naš cilj, naša Evropa«. Kongres v Rimu je tudi volilni in kot je povedal Janez Podobnik bo delegacija SLS podprla kandidaturo Lojzeta Peterleta za podpredsednika EPP. Aktualni evropski poslanec Peterle je zelo prepoznaven tudi v evropskih institucijah in taka izvolitev bi bila priznanje tudi za Slovenijo.
Vrh koalicije je sprejel dogovor, da bo posebno srečanje koalicije na tematiko partnerstva za razvoj pripravljeno v dneh po 28. marcu, ko bodo vse parlamentarne stranke odgovorile na pismo predsednika vlade. Čeprav lastninjenje bank ni bila tema vrha, je Podobnik vseeno povedal, da stališče SLS glede lastninjenja slovenskih bank ostaja nespremenjeno_ v Sloveniji bi bilo prav in dobro, da ohrani Slovenija večinski delež v največjih bankah.
Jakob Presečnik se vrha koalicije sicer ni udeležil, vendar je pojasnil, da je predvsem s strani vodij koalicijskih poslanskih skupin prišla pobuda za protokol sodelovanja poslanskih skupin koalicije. Ob tem je izrazil mnenje, da bi ta del sodelovanja morali razširiti na vlado oz. posamezne ministre. Večkrat namreč ugotavljajo, da v postopkih med ministrstvi in koalicijskimi poslanskimi skupinami sodelovanje ne teče tako, kot bi si želeli. Sicer pa je Presečnik zagotovil, da poslanska skupina SLS podpira rešitve dogovorjene v koaliciji in bo to delala tudi v bodoče. Glede zakonov, za katere je Državni svet izglasoval veto, pa bo poslanska skupina SLS ob ponovnem glasovanju oba zakona podprla.
Janez Podobnik je komentiral tudi vsebino in priloge pisma, ki ga je predsednik Vlade oz. predsednik SDS Janez Janša posredoval vsem predsednikom parlamentarnih strank. Sestavni del tega gradiva je tudi predlog postopkovnega dela sporazuma, ki ga je posredoval predsednik SD Borut Pahor. Podobnik meni, da se ne sme preveč časa nameniti postopkom, saj gre v tem primeru lahko za iskanje vnaprejšnjega alibija za eventuelne neuspehe pri sami ideji tega partnerstva. Še posebej čudaška pa se mu zdi rešitev, ki uveljavlja princip dihotomijo - dvojnosti v vodenju strank. To, da lahko predsednik stranke govori in podpisuje eno, poslanska skupina pa govori in glasuje drugo, ni dobro za parlamentarno kulturo v Sloveniji, to ni dobro za način delovanja političnih strank. Ne glede na vse, pa si SLS želi pogovarjati se predvsem o vsebini.
V Rimu bo 30. in 31. marca potekal redni kongres Evropske ljudske stranke (EPP), ki se ga bo udeležila tudi delegacija SLS. Vodil jo bo predsednik Janez Podobnik, z njim pa bodo tudi podpredsednica Nada Skuk, glavni tajnik Aleš Vehar, mednarodni tajnik mag. Stanislav Raščan in predsednik Nove Generacije SLS Rok Ravnikar. Geslo kongresa je »Naš cilj, naša Evropa«. Kongres v Rimu je tudi volilni in kot je povedal Janez Podobnik bo delegacija SLS podprla kandidaturo Lojzeta Peterleta za podpredsednika EPP. Aktualni evropski poslanec Peterle je zelo prepoznaven tudi v evropskih institucijah in taka izvolitev bi bila priznanje tudi za Slovenijo.