Ciril Smrkolj, predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS (SKZ) in nekdanji minister za kmetijstvo, pričakuje v razpravi na jutrišnji programski konferenci »Kmetijstvo in razvoj podeželja v Sloveniji - perspektiva ali zaton?« kar nekaj izrazov nezadovoljstva s strani kmetov in ostalih udeležencev, ki opozarjajo na nenehno slabšanje dohodkovnega položaja kmetov od leta 2000 dalje. »Nemogoče je, da se že v prvem obdobju po vključitvi v EU in ob vseh spremembah ki so kmetijstvo ob tem doletele, še povečevati davčne obveznosti lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov,« je dodal Smrkolj, ki tudi pričakuje, da bodo člani SKZ opozorili še na dejstvo, da predstavniki kmetov nimajo vzpostavljenega dialoga s predstavniki kmetijskega ministrstva, ki pripravlja ali sprejema spremembe predpisov največkrat brez posvetovanja s predstavniki sindikata kmetov, Kmetijsko gozdarske zbornice, ali zadružnikov, saj imajo ti po njegovem mnenju nedvomno interes in pravico da sodelujejo v razpravah.
Mag. Uroš Rožič, ki bo kot poznavalec davčnih ureditev sodeloval tudi na jutrišnji programski konferenci, je ponovno izpostavil, da reforme predvidevajo nekaj davčnih ukrepov, ki bodo vplivale tudi na kmetijstvo. »Bistveno je, da se po letu 2000 dohodkovni položaj kmetov slabša, davčne obremenitve pa se povečujejo,« je poudaril in dodal, da ostaja odprto vprašanje plačevanja dohodnine od ukrepov kmetijske politike in ugotavljanje tržnega dohodka na kmetijah ter določanje davčne osnove. Na področju davka na dodano vrednost je potrebno oceniti vpliv spreminjanja DDV na kmetijstvo, saj te spremembe vedno še posebej prizadenejo vse dejavnosti v pridelavi in predelavi, enako pa je potrebno oceniti učinke obdavčenja nepremičnin. »Ne gre za to, da kmetje ne bi plačevali davkov, ampak da bi jih obravnavali primerljivo z ostalimi subjekti v državi,« je zaključil Rožič.
Mag. Uroš Rožič, ki bo kot poznavalec davčnih ureditev sodeloval tudi na jutrišnji programski konferenci, je ponovno izpostavil, da reforme predvidevajo nekaj davčnih ukrepov, ki bodo vplivale tudi na kmetijstvo. »Bistveno je, da se po letu 2000 dohodkovni položaj kmetov slabša, davčne obremenitve pa se povečujejo,« je poudaril in dodal, da ostaja odprto vprašanje plačevanja dohodnine od ukrepov kmetijske politike in ugotavljanje tržnega dohodka na kmetijah ter določanje davčne osnove. Na področju davka na dodano vrednost je potrebno oceniti vpliv spreminjanja DDV na kmetijstvo, saj te spremembe vedno še posebej prizadenejo vse dejavnosti v pridelavi in predelavi, enako pa je potrebno oceniti učinke obdavčenja nepremičnin. »Ne gre za to, da kmetje ne bi plačevali davkov, ampak da bi jih obravnavali primerljivo z ostalimi subjekti v državi,« je zaključil Rožič.