Zgodba o razlikah pri plačevanju cene za telefonski priključek, ki so po različnih delih Slovenije pomenile tudi 5-kratne razlike, je zgodba o popolni odsotnosti posluha za enakomeren regionalni razvoj. Povečini so bili prizadeti prebivalci, ki že tako ali tako živijo v manj ugodnih pogojih_ na podeželju, v odročnih krajih, s podpovprečnimi dohodki ter nezavidljivim gospodarsko situacijo. Slovenska ljudska stranka je bila ves čas javne, politične in strokovne, razprave o povrnitvi vložkov v razvoj telekomunikacijskega omrežja zelo aktivna. Že v prejšnji vladi je bila SLS najbolj aktivna politična stranka na tem vprašanju, in zagotovo je bil uspeh, da je bil sprejet zakon. V času izvajanja pa so se pokazale nekatere pomanjkljivosti zakonodaje, zato je v skladu z usmeritvijo sedanje vlade in poudarki, ki jih v njej daje SLS, popolnoma pričakovano, da bomo to pokušali čimprej popraviti.
Janc je opozoril na nekdanje zelo velike razlike v cenah telefonskih priključkov med mesti in podeželjem. "Želimo zagotoviti enakost predvsem tistim prebivalcem Slovenije, ki so na podeželju, z nizkimi plačami in v slabem gospodarskem položaju," je dejal. Zavzel se je za vrnitev vlaganj tem ljudem, pa čeprav v nižjem obsegu in z velikim zamikom. Janc je izrazil pričakovanje, da za izplačilo teh sredstev ne bo treba čakati do dokončne privatizacije Telekoma Slovenije.
Na novinarski konferenci je sodeloval tudi predsednik Združenja upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in državni svetnik Darko Fras, ki pa je ocenil, da bi bilo treba v ta namen odprodati zgolj pet do deset odstotkov Telekoma, kar še ne pomeni umik večinskega deleža države iz družbe. Fras je izrazil zadovoljstvo, da je vlada pripravila takšne spremembe zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki bodo tudi upravičencem brez pogodb, vendar pa z drugimi dokazili o vplačilu, omogočile uveljavljanje zahtevkov. Od doslej obdelanih nekaj več kot 24.000 zahtevkov je bila namreč zavrnjena več kot polovica, predvsem zaradi pomanjkljive dokumentacije. Z novelo zakona se bo tako omogočilo, da bodo tudi tisti, ki nimajo pogodb, imajo pa druga dokazila o vlaganjih, že v tem postopku pred državnim pravobranilcem uveljavljali pravico do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, je pojasnil Fras. Kot dobrodošlo je označil razširitev načina dokazovanja vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, kot pomembno novost pa med drugim označil še roke, v katerih mora državni pravobranilec pripraviti predloge pisnih poravnav. "V veljavnem zakonu teh rokov ni, kar je po mojem mnenju neresno," je dejal.
Janc je opozoril na nekdanje zelo velike razlike v cenah telefonskih priključkov med mesti in podeželjem. "Želimo zagotoviti enakost predvsem tistim prebivalcem Slovenije, ki so na podeželju, z nizkimi plačami in v slabem gospodarskem položaju," je dejal. Zavzel se je za vrnitev vlaganj tem ljudem, pa čeprav v nižjem obsegu in z velikim zamikom. Janc je izrazil pričakovanje, da za izplačilo teh sredstev ne bo treba čakati do dokončne privatizacije Telekoma Slovenije.
Na novinarski konferenci je sodeloval tudi predsednik Združenja upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in državni svetnik Darko Fras, ki pa je ocenil, da bi bilo treba v ta namen odprodati zgolj pet do deset odstotkov Telekoma, kar še ne pomeni umik večinskega deleža države iz družbe. Fras je izrazil zadovoljstvo, da je vlada pripravila takšne spremembe zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki bodo tudi upravičencem brez pogodb, vendar pa z drugimi dokazili o vplačilu, omogočile uveljavljanje zahtevkov. Od doslej obdelanih nekaj več kot 24.000 zahtevkov je bila namreč zavrnjena več kot polovica, predvsem zaradi pomanjkljive dokumentacije. Z novelo zakona se bo tako omogočilo, da bodo tudi tisti, ki nimajo pogodb, imajo pa druga dokazila o vlaganjih, že v tem postopku pred državnim pravobranilcem uveljavljali pravico do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, je pojasnil Fras. Kot dobrodošlo je označil razširitev načina dokazovanja vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, kot pomembno novost pa med drugim označil še roke, v katerih mora državni pravobranilec pripraviti predloge pisnih poravnav. "V veljavnem zakonu teh rokov ni, kar je po mojem mnenju neresno," je dejal.