Po besedah Podobnika mednarodne konvencije obvezujejo Italijo, da o posegu v okolje, kakršnega bi predstavljala plinska terminala v Tržaškem zalivu, obvesti državo, ki je po sedanjih načrtih v neposredni bližini takšnih objektov. Podobnik vztraja, da Italija ni obvestila Slovenije, preden je o gradnji terminalov obvestila svojo javnost, zato je slovenska vlada o terminalih izvedela iz medijev.
Podobnik je opozoril, da so 7. aprila začeli teči roki, v katerih bi občine, ki so neposredno povezane z gradnjo terminalov, izrazile svojo podporo ali nasprotovanje gradnji. Izpostavil pa je tudi, da naj bi občine, zaradi obsežnosti dokumentacije, prosile za podaljšanje časa, ki ga imajo na voljo za odločitev. Minister Janez Podobnik je še poudaril, da se na ministrstvu za okolje in prostor zavzemajo za sodelovanje Slovenije pri vseh stadijih projekta gradnje plinskih terminalov. Želijo tudi, da bi bila slovenska stran aktivno vključena v odločanje o tem, ali bosta terminala za utekočinjeni plin sploh zgrajena.
Po besedah Mitje Briclja z ministrstva za okolje in prostor bi morali slediti ciljem pomorske strategije, ki predvidevajo skupno upravljanje z eko regijo severnega Jadrana. To pomeni, da se posamezne države ne bi lotevale projektov, kot je gradnja plinskih terminalov, brez soglasja sosednjih držav. Vesna Kolar Planinšič z ministrstva za okolje in prostor pa vztraja, da bi bilo potrebno jasno opredeliti čezmejni vpliv terminalov na okolje. Zato vztraja pri dvostranskem srečanju vseh zainteresiranih strani iz Italije in Slovenije, kjer bi postavili daljši rok odločanja za ali proti postavitvi plinskih terminalov.
Bruno Potokar z Uprave RS za pomorstvo je povedal, da Memorandum o ločeni plovbi, ki ga je sprejela Mednarodna pomorska organizacija, določa najbolj varne poti plutja ladij v izogib trčenjem. Sedaj veljavni memorandum bi morali, v primeru postavitve plinskih terminalov, zaradi plutja tankerjev po Tržaškem zalivu spremeniti. "Vprašanje pa je, ali bi takrat Tržaški zaliv sploh še bil varno plovno območje," je izpostavil Potokar. Opozoril je tudi na nevarnost terorističnih napadov na terminala.
Predsednik uprave družbe Istrabenz plini Zorko A. Cerkvenik je poudaril, da je zemeljski plin ekološko prijazen in relativno poceni energent. Evropa se po Cerkvenikovih besedah sooča z nestabilnim trgom zemeljskega plina - v luči sporov med Rusijo in Ukrajino v letošnjih zimskih mesecih. Tudi v Sloveniji so se po Cerkvenikovih zagotovilih odločili bolj uporabljati zemeljski plin. Tako bodo s plinovodom v prihodnjih letih povezali Ajdovščino in Lucijo. Cerkvenik je prepričan, da plinski terminali v takšnem obsegu, kakršnega predvidevajo sedanji načrti družb Endesa in Gas natural, za Slovenijo niso najboljša rešitev, če pa bi ju že postavili, bi moral slovenski energetski trg od tega imeti koristi.
"S postavitvijo plinskih terminalov bi bile za Slovenijo izničene vse možnosti, da bi postala butična turistična destinacija," poudarja predsednik uprave družbe Hoteli Morje Tomislav Čeh. Ocenjuje, da je butični turizem višjega razreda edina alternativa množičnemu turizmu, ki pa ni v razvojnem interesu Slovenije.
Predstavnik slovenskih morskih ribičev Loredano Glavič pa je izpostavil, da plinska terminala v Tržaškem zalivu nista v interesu slovenskega turizma, ribištva in marikulture. Opozoril je, da je gospodarsko ribištvo, zaradi plitvosti severnega Jadrana, na tem območju že zdaj omejeno. Dodatno hlajenje morja in izpusti varikine v morje, ki bi ju prinesel off-shore terminal, pa bi stanje še poslabšali. Zato Glavič predlaga, da bi pristojni za okolje v Italiji in Sloveniji pripravili tudi presojo vplivov terminalov na ribištvo.
Povzeto po STA