- Sklad naj še naprej izvaja svoje poslanstvo pri nakupih in prodaji zemljišč za večanje družinskih kmetij.
- Pospešiti mora vračanja zemljišč v denacionalizaciji, posebno tistim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
- Nameniti več pozornosti nakupu zemljišč ob meji, da se zaščiti nacionalni interes.
- Okrog velikih urbanih naselij ali posebno na Obali se zemljišča ne bi smela prodajati, razen kmetom, ki tu živijo s stalnim prebivališčem. V kolikor se prodajo izvaja, je potrebno prodati preko licitacije. (Tu je lahko največ spornega v delu Sklada, saj so veliki pritiski politikov in funkcionarjev, kako priti do koščka zemlje na Obali.)
- Zakupne pogodbe podaljšati za več let, trideset do šestdeset let. Večji nadzor pri izkoriščanju gozda tu predvsem mislimo realne odškodnine in pravilna koncesija.
Pri Slovenski kmečki zvezi so kritični do zakona o obdavčitvi nepremičnin, saj zakon obdavčuje vse nepremičnine. Glede zakona o darilih in dediščini, ki je še v usklajevanju, pa si SKZ želi, da se s tovrstno zakonodajo ne zatre prenosa kmetij na mlade oziroma naslednike.
V prvem delu novinarske konference je bilo s strani g. Hrovatiča izraženo pohvalno mnenje glede sodelovanja z mediji, saj tovrstnih srečanj do sedaj ni bilo. G. Hrovatič se je osredotočil predvsem na aktualno temo o obdavčitvah v kmetijstvu. Opozoril je, da paket reform, ki ga je predlagala Vlada RS v bistvu ne zajema in ne obravnava kmetijstva kot gospodarske dejavnosti, kljub temu, da funkcije kmetijstva niso samo gospodarske, ampak so vezane tudi na socialno področje. Kritičen je bil do dejstva, da je potrebno ločiti med skupno kmetijsko politiko Evropske Unije, ki jo mora vsaka država izpolnjevati in med vsebino reform, ki jih mora določati vsaka članica EU zase. Kot največji problem izpostavlja davčno zakonodajo, saj se po njegovem pojavlja močan rez, kjer se vzpostavlja obdavčitev ukrepov kmetijske politike in državne pomoči. Prav tako so tudi na seji Izvršilnega odbora SKZ mnenja, da se dohodkovni položaj kmetijstva ne sme poslabševat, temveč mora nov predlog zakona o dohodnini iz obdavčitev izključiti neposredna plačila za izvajanje skupne kmetijske in investicijske politike. Zakon o katastrskem dohodku predstavlja po njegovem mnenju administrativno določeno proizvodno sposobnost posameznega kmetijskega zemljišča, ki pa s tržnim segmentom nima veliko skupnega in se po drugi strani zlorablja v popolnoma različne namene.
V drugem delu je g. Tomažič predstavil stališča Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Sklad je po političnih nemirih po njegovem mnenju deloval dobro, vendar so vedno bolj opažali težnje, kako so si nekateri posamezniki želeli priti do zemlje s katero Sklad gospodari. Po njegovem na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni vse narobe, so nepravilnosti, za katere mora odgovarjat vsak posameznik zase. SKZ in SLS imata izhodišča, da mora Sklad zaokroževati neko kmetijsko gospodarstvo tako doma kot v Evropski Uniji in tudi bolj pospeševati prodajo kmetijskih zemljišč. Pojavlja se tudi problematika ohranitve zemljišč ob Obali, za kar se mora Sklad še intenzivneje truditi. Zagovarja se tudi pobuda, da imajo za nakup zemljišč na t.i. kritičnih območjih prednost kmetje ali pa naj se prodajajo zemljišča na licitacijah, kjer bodo vsi enakopravni in ne bodo prihajale v ospredje kakšne izkoriščevalske težnje. Računsko sodišče je po njegovem mnenju preveč napihnilo nepravilnosti in s tem še bolj razburkalo javnost, na drugi strani pa ni prikazalo resničnih in dejanskih nepravilnosti. Poudaril je, da Računsko sodišče glede okoriščanja nekaterih posameznikov iz vrst Slovenske ljudske stranke ni dokazalo nobenih nepravilnosti. Očitno obstajajo interesi nekaterih posameznikov, da na nek način diskreditirajo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
- Pospešiti mora vračanja zemljišč v denacionalizaciji, posebno tistim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
- Nameniti več pozornosti nakupu zemljišč ob meji, da se zaščiti nacionalni interes.
- Okrog velikih urbanih naselij ali posebno na Obali se zemljišča ne bi smela prodajati, razen kmetom, ki tu živijo s stalnim prebivališčem. V kolikor se prodajo izvaja, je potrebno prodati preko licitacije. (Tu je lahko največ spornega v delu Sklada, saj so veliki pritiski politikov in funkcionarjev, kako priti do koščka zemlje na Obali.)
- Zakupne pogodbe podaljšati za več let, trideset do šestdeset let. Večji nadzor pri izkoriščanju gozda tu predvsem mislimo realne odškodnine in pravilna koncesija.
Pri Slovenski kmečki zvezi so kritični do zakona o obdavčitvi nepremičnin, saj zakon obdavčuje vse nepremičnine. Glede zakona o darilih in dediščini, ki je še v usklajevanju, pa si SKZ želi, da se s tovrstno zakonodajo ne zatre prenosa kmetij na mlade oziroma naslednike.
V prvem delu novinarske konference je bilo s strani g. Hrovatiča izraženo pohvalno mnenje glede sodelovanja z mediji, saj tovrstnih srečanj do sedaj ni bilo. G. Hrovatič se je osredotočil predvsem na aktualno temo o obdavčitvah v kmetijstvu. Opozoril je, da paket reform, ki ga je predlagala Vlada RS v bistvu ne zajema in ne obravnava kmetijstva kot gospodarske dejavnosti, kljub temu, da funkcije kmetijstva niso samo gospodarske, ampak so vezane tudi na socialno področje. Kritičen je bil do dejstva, da je potrebno ločiti med skupno kmetijsko politiko Evropske Unije, ki jo mora vsaka država izpolnjevati in med vsebino reform, ki jih mora določati vsaka članica EU zase. Kot največji problem izpostavlja davčno zakonodajo, saj se po njegovem pojavlja močan rez, kjer se vzpostavlja obdavčitev ukrepov kmetijske politike in državne pomoči. Prav tako so tudi na seji Izvršilnega odbora SKZ mnenja, da se dohodkovni položaj kmetijstva ne sme poslabševat, temveč mora nov predlog zakona o dohodnini iz obdavčitev izključiti neposredna plačila za izvajanje skupne kmetijske in investicijske politike. Zakon o katastrskem dohodku predstavlja po njegovem mnenju administrativno določeno proizvodno sposobnost posameznega kmetijskega zemljišča, ki pa s tržnim segmentom nima veliko skupnega in se po drugi strani zlorablja v popolnoma različne namene.
V drugem delu je g. Tomažič predstavil stališča Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Sklad je po političnih nemirih po njegovem mnenju deloval dobro, vendar so vedno bolj opažali težnje, kako so si nekateri posamezniki želeli priti do zemlje s katero Sklad gospodari. Po njegovem na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni vse narobe, so nepravilnosti, za katere mora odgovarjat vsak posameznik zase. SKZ in SLS imata izhodišča, da mora Sklad zaokroževati neko kmetijsko gospodarstvo tako doma kot v Evropski Uniji in tudi bolj pospeševati prodajo kmetijskih zemljišč. Pojavlja se tudi problematika ohranitve zemljišč ob Obali, za kar se mora Sklad še intenzivneje truditi. Zagovarja se tudi pobuda, da imajo za nakup zemljišč na t.i. kritičnih območjih prednost kmetje ali pa naj se prodajajo zemljišča na licitacijah, kjer bodo vsi enakopravni in ne bodo prihajale v ospredje kakšne izkoriščevalske težnje. Računsko sodišče je po njegovem mnenju preveč napihnilo nepravilnosti in s tem še bolj razburkalo javnost, na drugi strani pa ni prikazalo resničnih in dejanskih nepravilnosti. Poudaril je, da Računsko sodišče glede okoriščanja nekaterih posameznikov iz vrst Slovenske ljudske stranke ni dokazalo nobenih nepravilnosti. Očitno obstajajo interesi nekaterih posameznikov, da na nek način diskreditirajo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.