Podjetje ACER in predstavnica občine Črnomelj ugotavljajo, da so demografske značilnosti kritične, saj se vedno bolj povečuje negativni prirastek, posledice nizke rodnosti pa se bodo še bolj poznale čez nekaj let. Zaradi slabe komunalne opremljenosti, prometne nedostopnosti in razpršene poselitve se prostor razvrednoti. Poudarili so nujnost razvoja vseh treh občinskih središč, tako Semiča, Črnomlja kot Metlike in s tem hkrati zagotoviti še večji dnevni turistični obisk. Bela krajina po njihovem mnenju ni nič bolj drugačna kot ostali del Slovenije, kjer je prav tako izrazita razpršena naselitev. Velik problem je zaposlitev prebivalstva, ki je v podpovprečju, vodooskrba in obremenjenost cest.
Predsednik Slovenske ljudske stranke in minister za okolje in prostor, Janez Podobnik je ugotovil, da se odpirajo mnoga vprašanja, za katera pa so potrebne hitre in učinkovite rešitve, tudi na tem področju Bele krajine. »Slovenska država ne bi bila deležna tolikšnega razvoja, če ne bi bila članica Evropske unije« je menil Podobnik in se zavezal, da je tretja razvojna os dolg Slovenije do Bele krajine in hkrati priložnost, da se jo čimprej umesti v sam prostor. Politični konsenz in sodelovanje med vsemi tremi občinami je po njegovem zrelo politično mišljenje, ki bo vsekakor obrodilo sadove. Če bo Bela krajina dobila kvalitetno pitno vodo in prometno povezavo, bo tudi rešen marsikateri problem, predvsem pa je predsednik Podobnik poudaril, da se je potrebno bolj usmeriti v izkoriščanje geotermalne energije in usmeriti v ekokmetovanje.
Župan občine Metlika, Slavko Dragovan se je usmeril v problematiko davčne politike, za katero bo potrebno imeti večji posluh, saj se bo moralo na območje Bele krajine vlagati tudi iz drugih potencialnih področij. Po njegovem se bodo morala bolj prodajati zemljišča, ki bodo v ta prostor privabljala nove potenciale, hkrati pa je poudaril konflikt med cenami komunalnih storitev, tako vode kot smeti, saj so razlike v ceni izrazite.
Predsednik Družbe za avtoceste RS, g. Rajko Siročič je dodal, da mora Bela krajina sama ugotoviti, katera je najpomembnejša razvojna smer na njenem področju, predvsem pa morajo občine delovati skupaj in konsenzualno. Zaveda se, da je nujno potrebna izgradnja hitre ceste med Novim mestom in Belo krajino s prebojem čez Gorjance tudi z vključitvijo vseh kriterijev, ki jih bo potrebno upoštevati.
Poslanec SLS v DZ ter župan občine Sevnica je pripomnil, da so regionalne mreže zapostavljene in uničene, kar najbolj občutijo državljani oz. prebivalci tistega območja. Prav tako je podobno s pitno vodo, ko je ni, to najbolj občutijo vsi, ki jo potrebujejo, zato se je strinjal, da so vsi cilji, ki jih imajo Belokrajnci tudi cilji Slovenske ljudske stranke.
G. Bernarda Podlipnik iz Ministrstva za okolje in prostor je še pripomnila, da je 2. faza vodovoda že na proceduri v Bruslju, belokrajnski vodovod je torej prišel skozi zahtevano proceduro, kar pa brez sodelovanja vseh treh občin ne bi bilo možno. Vlada RS je pred nekaj dnevi tudi sprejela operativni program za pitno vodo. In ravno to bo po njenem mnenju pripomoglo k preboju gradnje infrastrukture na tem območju!
Zaključkov in vprašanj ob dobri udeležbi okroglega omizja je bilo veliko. Vsi so se strinjali, da je največji problem in aktualna slovenska usoda negativni demografski trend. Belokrajnci se bodo morali bolj usmeriti v razvoj dnevnega turizma in v izboljšanje gospodarskega razvoja, predvsem z povezovanjem malih in srednje velikih podjetij. Bela krajina ima velik potencial za razvoj turizma, zato se morajo njeni prebivalci še bolj aktivno vključevati v samo življenje tega območja, vse to pa bo pripomoglo k izboljšanju odnosov med državnimi aparati in lokalnimi skupnostmi.
Janko Bukovec, župan občine Semič, ki je omizje tudi vodil, pa je poudaril vlogo izgradnje vodovoda in cest ter njihovo obnovo, pri vprašanju Nature 2000 za to področje pa je opozoril, da mora to res biti razvojni projekt, ki bo prinesel nove razvojne priložnosti.
Predsednik Slovenske ljudske stranke in minister za okolje in prostor, Janez Podobnik je ugotovil, da se odpirajo mnoga vprašanja, za katera pa so potrebne hitre in učinkovite rešitve, tudi na tem področju Bele krajine. »Slovenska država ne bi bila deležna tolikšnega razvoja, če ne bi bila članica Evropske unije« je menil Podobnik in se zavezal, da je tretja razvojna os dolg Slovenije do Bele krajine in hkrati priložnost, da se jo čimprej umesti v sam prostor. Politični konsenz in sodelovanje med vsemi tremi občinami je po njegovem zrelo politično mišljenje, ki bo vsekakor obrodilo sadove. Če bo Bela krajina dobila kvalitetno pitno vodo in prometno povezavo, bo tudi rešen marsikateri problem, predvsem pa je predsednik Podobnik poudaril, da se je potrebno bolj usmeriti v izkoriščanje geotermalne energije in usmeriti v ekokmetovanje.
Župan občine Metlika, Slavko Dragovan se je usmeril v problematiko davčne politike, za katero bo potrebno imeti večji posluh, saj se bo moralo na območje Bele krajine vlagati tudi iz drugih potencialnih področij. Po njegovem se bodo morala bolj prodajati zemljišča, ki bodo v ta prostor privabljala nove potenciale, hkrati pa je poudaril konflikt med cenami komunalnih storitev, tako vode kot smeti, saj so razlike v ceni izrazite.
Predsednik Družbe za avtoceste RS, g. Rajko Siročič je dodal, da mora Bela krajina sama ugotoviti, katera je najpomembnejša razvojna smer na njenem področju, predvsem pa morajo občine delovati skupaj in konsenzualno. Zaveda se, da je nujno potrebna izgradnja hitre ceste med Novim mestom in Belo krajino s prebojem čez Gorjance tudi z vključitvijo vseh kriterijev, ki jih bo potrebno upoštevati.
Poslanec SLS v DZ ter župan občine Sevnica je pripomnil, da so regionalne mreže zapostavljene in uničene, kar najbolj občutijo državljani oz. prebivalci tistega območja. Prav tako je podobno s pitno vodo, ko je ni, to najbolj občutijo vsi, ki jo potrebujejo, zato se je strinjal, da so vsi cilji, ki jih imajo Belokrajnci tudi cilji Slovenske ljudske stranke.
G. Bernarda Podlipnik iz Ministrstva za okolje in prostor je še pripomnila, da je 2. faza vodovoda že na proceduri v Bruslju, belokrajnski vodovod je torej prišel skozi zahtevano proceduro, kar pa brez sodelovanja vseh treh občin ne bi bilo možno. Vlada RS je pred nekaj dnevi tudi sprejela operativni program za pitno vodo. In ravno to bo po njenem mnenju pripomoglo k preboju gradnje infrastrukture na tem območju!
Zaključkov in vprašanj ob dobri udeležbi okroglega omizja je bilo veliko. Vsi so se strinjali, da je največji problem in aktualna slovenska usoda negativni demografski trend. Belokrajnci se bodo morali bolj usmeriti v razvoj dnevnega turizma in v izboljšanje gospodarskega razvoja, predvsem z povezovanjem malih in srednje velikih podjetij. Bela krajina ima velik potencial za razvoj turizma, zato se morajo njeni prebivalci še bolj aktivno vključevati v samo življenje tega območja, vse to pa bo pripomoglo k izboljšanju odnosov med državnimi aparati in lokalnimi skupnostmi.
Janko Bukovec, župan občine Semič, ki je omizje tudi vodil, pa je poudaril vlogo izgradnje vodovoda in cest ter njihovo obnovo, pri vprašanju Nature 2000 za to področje pa je opozoril, da mora to res biti razvojni projekt, ki bo prinesel nove razvojne priložnosti.