Predsednik SLS Janez Podobnik je na podlagi razprave tako gostov kot številnih udeležencev zaključil, da je nujno v naše vrste vrniti vsaj nekaj bojevitosti, ki nam je bila nekdaj tako lastna. Prepričan je, da bomo vsa odprta vprašanja lahko rešili preko političnih poti, gre pa za vprašanje prioritet in delitve sredstev za podeželje in kmetijstvo. Poudaril je, da SLS, kljub temu da ne vodi več kmetijskega resorja, ohranja zaradi svojega članstva, tradicije in strokovnjakov, ki jih združuje v svojih vrstah, zavezana sooblikovanju kmetijske politike, ki bo kmetom zagotovila dostojno prihodnost.
"Potrebno je z vsemi mehanizmi podpreti tiste, ki kmetujejo tukaj in danes. Kmetijstvo ima več funkcij_ pridelava hrane, skrb za okolje, vzdrževanja kulturne krajine,… Zato mora tudi država vlagati več. Boriti se moramo zato, da bomo kupovali več domače, kvalitetne hrane, pri tem pa morajo biti potrošniki naši zavezniki," je poudaril predsednik SLS.
Trenutno se obmejnim občinam ne posveča posebne pozornosti, zato je Podobnik predlagal, da bi ta vidik vključili pri javnih razpisih in pri novem zakonu o financiranju občin. Ob tem se ne sme pozabiti na pomen davčne politike, pri kateri SLS vztraja, da kmetijska zemljišča in poslopja niso dodatno obdavčena pri obdavčenju nepremičnin. Ocenil je, da je večji del politike v Sloveniji pozabil na kmetijstvo, saj očitno pomeni premajhen volilni potencial, to se je pokazalo nenazadnje tudi pri sprejemanju zakonodaje o državnih pomočeh gospodarstvu, kjer se je SLS edina borila, da bi se zadruge izenačile s podjetji, kadar so v težavah.
Dr. Stane Klemenčič in mag. Eva Tkalčič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor sta predstavila možnosti za ohranjanje podeželja tudi skozi razvoj novih delovnih mest, ki bodo nadgradnja kmetijstvu. Opozorila sta tudi na vlogo Sklada kmetijskih zemljišč, ki bi se moral bolj vključevati v trgovanje in posredovanje nepremičnin, in s tem na njegovo vlogo pri ohranjevanju poseljenega podeželja.
Zgodovinar dr. Peter Pavel Klasinc je predstavil dogajanje v severovzhodnem delu Slovenije pred prvo svetovno vojno v času največjih pritiskov germanizacije in poudaril pomen narodnoobrambnega gospodarstva takrat in danes, saj je zgodovina učiteljica življenja.
Predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS Igor Hrovatič je ocenil, da se je po vstopu Slovenije v EU pokazalo, da je kljub skupni evropski kmetijski politiki, potrebno imeti tudi svojo lastno in pri tem izpostavil davčno politiko, nepravični katastrski dohodek in diskriminacijo kmečkih družin pri vrtcih.
"Obdelava v območjih z omejenimi dejavniki je težja, potrebno je več delovnih ur, več je okvar na strojih, zato je potrebno s primerno politiko vsaj poskusiti izenačevati pogoje," je opozoril Hrovatič. V prvi vrsti pa je treba popraviti krivico in obmejne občine vrniti v program pomoči območjem z težjimi pogoji ter poskrbeti, da se na primeren način popravi izpad sredstev v letih, ko so bili izločeni. Prav tako je opozoril na predpise za razdeljevanje investicijskih sredstev EU, ki so največkrat največja ovira za uspeh domačih prosilcev; predpiše pa jih Slovenija.
Razpravljavci so izpostavili tudi priložnost za slovensko kmetijstvo v obliki biopridelave, ki pa mora biti nujno nadgrajena z bipredelavo in primerno tržno usmeritvijo.