Branko Tomažič in Josip Bajc sta opozorila, da letos doživlja najhujšo preizkušnjo predvsem živinoreja na Primorskem. Natančneje je razmere predstavil Jurko Kuštrin: suša v zgornjem Posočju je za polovico zmanjšala letošnji skupni pridelek krme, torej travinja in silažne koruze. Če bo sploh mogoče kupiti krmo z drugih območij, bo le-ta ijemno draga, zato je opozoril, da se živinorejci na tem območju ne bodo mogli izogniti zmanjševanju osnovnih čred. "Pričakujemo, da bo država vendarle kaj naredila, da zmanjševanje čred ne bi bilo edini ukrep za odpravljanje posledic suše," je poudaril Kuštrin.
Poslanec Josip Bajc ocenjuje, da bo škoda zaradi suše nedvomno presegla zakonsko določen cenzus za odobritev pomoči zaradi naravne nesreče, zato je zagotovil, da bo dal pobudo za srečanje primorskih poslancev, ki bi preverili možnost za uvedbo ustreznih ukrepov. "Pri tem pričakujemo dejavno vlogo ministrstva za kmetijstvo." Spomnil je, da je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič pred kratkim zgolj z besedico omenila škodo zaradi suše na Primorskem. Do ministrstva za kmetijstvo je bil še bolj kritičen Branko Tomažič: »V zadnjem času se je obiskalo vse razen primorskih kmetov.« Ti so si obiska želeli, da bi predstavnikom države predstavili pobude za ukrepe, s katerimi bi vsaj omilili posledice suše, ki je zgolj v primorskih vinogradih in sadovnjakih zmanjšala pridelek od 20 do 80 odstotkov, pridelek silažne koruze od 60 do 80 odstotkov in tudi približno 70 odstotkov krompirja in vrtnic ter 30 odstotkov žita.
Ukrepe za omilitev posledic suše so pripravile kmetijske zadruge na Primorskem v sodelovanju s kmetijsko in gozdarsko zbornico, podpira pa jih tudi Slovenska kmečka zveza pri SLS. Tomažič je zatrdil, da je prvi ukrep in hkrati pogoj za uresničitev vseh razglasitev suše na Primorskem za hudo naravno nesrečo. Med pomembnejše sodijo še zagotovitev namakanja v sušnem obdobju, kjer je to mogoče ter gradnja novih namakalnih sistemov, poleg tega bi morala država zagotoviti prednostno izplačevanje subvencij, poskrbeti za zmanjšanje sicer določenega previsokega katastrskega dohodka in subvencionirati pašo na zaraščajočih se območjih. O preveliki obremenitvi kmetov s katastrskim dohodkom je spregovoril tudi vinogradnik Franc Vodopivec. Na Primorskem je kar za 25-krat večja na primerljivi površini kot v sosednji Italiji. Opozoril je tudi na pripravljajoče se spremembe dohodninske zakonodaje za vinarje, ki so zelo neugodne, zato nas Hrvati in Madžari prav zaradi dohodninske zakonodaje že prehitevajo.
Poslanec Josip Bajc ocenjuje, da bo škoda zaradi suše nedvomno presegla zakonsko določen cenzus za odobritev pomoči zaradi naravne nesreče, zato je zagotovil, da bo dal pobudo za srečanje primorskih poslancev, ki bi preverili možnost za uvedbo ustreznih ukrepov. "Pri tem pričakujemo dejavno vlogo ministrstva za kmetijstvo." Spomnil je, da je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič pred kratkim zgolj z besedico omenila škodo zaradi suše na Primorskem. Do ministrstva za kmetijstvo je bil še bolj kritičen Branko Tomažič: »V zadnjem času se je obiskalo vse razen primorskih kmetov.« Ti so si obiska želeli, da bi predstavnikom države predstavili pobude za ukrepe, s katerimi bi vsaj omilili posledice suše, ki je zgolj v primorskih vinogradih in sadovnjakih zmanjšala pridelek od 20 do 80 odstotkov, pridelek silažne koruze od 60 do 80 odstotkov in tudi približno 70 odstotkov krompirja in vrtnic ter 30 odstotkov žita.
Ukrepe za omilitev posledic suše so pripravile kmetijske zadruge na Primorskem v sodelovanju s kmetijsko in gozdarsko zbornico, podpira pa jih tudi Slovenska kmečka zveza pri SLS. Tomažič je zatrdil, da je prvi ukrep in hkrati pogoj za uresničitev vseh razglasitev suše na Primorskem za hudo naravno nesrečo. Med pomembnejše sodijo še zagotovitev namakanja v sušnem obdobju, kjer je to mogoče ter gradnja novih namakalnih sistemov, poleg tega bi morala država zagotoviti prednostno izplačevanje subvencij, poskrbeti za zmanjšanje sicer določenega previsokega katastrskega dohodka in subvencionirati pašo na zaraščajočih se območjih. O preveliki obremenitvi kmetov s katastrskim dohodkom je spregovoril tudi vinogradnik Franc Vodopivec. Na Primorskem je kar za 25-krat večja na primerljivi površini kot v sosednji Italiji. Opozoril je tudi na pripravljajoče se spremembe dohodninske zakonodaje za vinarje, ki so zelo neugodne, zato nas Hrvati in Madžari prav zaradi dohodninske zakonodaje že prehitevajo.
