Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je ob tem povedal, da je na našem območju veliko razvojnih projektov namenjenih urejanju kakovosti življenja, ki lahko računajo tudi na evropska sredstva. Med njimi so zagotovo tretja razvojna os, kanalizacija v Beli krajini in različni projekti v Novem mestu.
Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor pa je dodala še projekt o varovanju Krke in morebitno izgradnjo vodovodnega sistema v Žužemberku. EU za naložbo prispeva le 85 odstotkov sredstev, 15 odstotkov pa občina s pomočjo države zagotovi sama. Vrednost naložbe mora torej krepko presegati sto milijonov tolarjev, kar pomeni, da imajo prednost večji medobčinski projekti, kot je na primer Cerod (center za odpadke), ki je na območju Dolenjske edini, ki je doslej prejel sredstva EU in sicer v letih 2000-2004 10 miljonov evrov, v drugi fazi(2007-2008) pa bo namenjeno 22 miljonov evrov.
Podobnik je še poudaril, da tovrstna sredstva ob dobri izkoriščenosti lahko pomenijo veliko razvojno priložnost za državo in tudi za enako meren regionalni razvoj, še posebej sedaj, ko je ustanovitev regij že blizu realizaciji.
Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar je k temu dodal še, da je pri pridobivanju sredstev pomembna aktivnost občin. Te se morajo pri izdelavi projektov znati povezati in delovati usklajeno. Spodnja meja dodeljenih sredstev iz kohezijskih skladov je namreč za investicijske projekte sto milijonov, za ostale pa petdeset milijonov tolarjev. Kohezijska sredstva so namenjena skladnejšemu razvoju. In to območjem, ki so po kriterijih pod 75% povprečne razvitosti EU.
Upravljanje z evropskimi sredstvi poteka v dveh delih (strukturni in kohezijski skladi), sprejeti pa so trije operativni programi za črpanje:
1. Kohezijski sklad(1/2 denarja gre za okolje 1/2 pa za promet-ceste-železnice, potrebna je 15% lastna udeležba)
2. Razvoj človeških virov (nosilci so različna ministrstva)
3. Sklad za regionalni razvoj ( tri prioritete_ podjetništvo-gospodarstvo, kulturni potenciali-šport-turizem, razvoj regij)
Za občine je torej pomembno, da projekte čim prej pripravijo, če se le da, do operativne faze (pridobljena vsa dovoljenja za začetek gradnje), da lahko začnejo čim prej graditi in na ta način tudi črpati sredstva. Kot je povedala Podlipnikova, je tu priložnost tudi za manjše občine, pomembno pa je, da vedo, kaj želijo imeti. Tudi majhnost je ob povezovanju lahko prednost. Dodala je še, da pri tovrstnih projektih eno leto ne pomeni veliko in ne gre takoj obupati. Precej vode namreč preteče, da v EU projekt sprejmejo, potem pa imajo občine dve leti časa, da ta projekt tudi izpeljejo.
V zaključnih besedah je predsednik SLS Podobnik zadovoljen ugotovil, da je SLS prinesla politično živost v novonastalo občino Stražo, kanidatu za župana Alojzu Knaflju je zaželel čim manj nizkih udarcev, ob tem pa poudaril pomen iniciatice in pobud ter povedal, da naj se ne ustrašijo zapletenih postopkov.