S to rešitvijo zbornica ostane stanovska organizacija kmetov, ki se bo lahko kvalitetno zavzemala za interese kmetijstva, njeni člani pa se ne bodo spraševali, zakaj so člani zbornice, kaj imajo od tega, in kako se izključiti iz članstva zbornice. Omenjena rešitev je pravična do članov, saj KMG MID pomeni tudi, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo vsaj enkrat izkoristilo uslugo zbornice. Seveda pa mora biti zbornica tudi bolj prijazna do svojih članov (problem visokih plačil za njene usluge pri pridobivanju sredstev skupne kmetijske politike).
Reševanje problematike KGZS je tudi predmet koalicijske pogodbe. V skoraj dveh letih se na tem področju ni nič zgodilo, zato želimo tudi s tem predlogom premakniti stvari z mrtve točke.
V zadnjem času so se začele pojavljati tudi razprave o članstvu v KGZS. Razlog temu je tudi ta, da so člani KGZS prejeli sklepe o izvršbi zaradi neplačila članarine. V SKZ pri SLS se zavzemamo za spoštovanje zakonodaje, vendar smatramo, da je bila »akcija« KGZS in DURS izpeljana v nepravem času, kar bo pred bližnjimi lokalnimi volitvami predvsem slabo vplivalo na samo stranko SLS.
Problem, ki ga vidimo pri SKZ je v tem, da zakon o KGZS ne ločuje med lastniki kmetijskih zemljišč in tistimi, ki s ukvarjajo s kmetijstvom na tak ali drugačen način. Zato je zakon do nekaterih lastnikov kmetijskih zemljišč nepravičen. Saj so samo lastniki kmetijskega zemljišča, s kmetijstvom pa se ne ukvarjajo (npr. kmetijska zemljišča dana v zakup ipd.) in zbornice zato ne potrebujejo. Iz več kot pet letnega delovanja zbornice pa je razvidno, da se zbornica ne ukvarja z lastništvom kmetijskih zemljišč (razen v posameznih primerih), ampak z uresničevanjem interesov kmetov (socialni položaj, ekonomski položaj, ukrepi kmetijske politike). V SKZ priznavamo vlogo zbornici kot instituciji, ki se zavzema za interese kmetov, ki opozarja na neustrezno zakonodajo, sodeluje pri usklajevanju le-te in je kot taka nevladna organizacija, ki temelji na javno zasebnem partnerstvu.
Reševanje problematike KGZS je tudi predmet koalicijske pogodbe. V skoraj dveh letih se na tem področju ni nič zgodilo, zato želimo tudi s tem predlogom premakniti stvari z mrtve točke.
V zadnjem času so se začele pojavljati tudi razprave o članstvu v KGZS. Razlog temu je tudi ta, da so člani KGZS prejeli sklepe o izvršbi zaradi neplačila članarine. V SKZ pri SLS se zavzemamo za spoštovanje zakonodaje, vendar smatramo, da je bila »akcija« KGZS in DURS izpeljana v nepravem času, kar bo pred bližnjimi lokalnimi volitvami predvsem slabo vplivalo na samo stranko SLS.
Problem, ki ga vidimo pri SKZ je v tem, da zakon o KGZS ne ločuje med lastniki kmetijskih zemljišč in tistimi, ki s ukvarjajo s kmetijstvom na tak ali drugačen način. Zato je zakon do nekaterih lastnikov kmetijskih zemljišč nepravičen. Saj so samo lastniki kmetijskega zemljišča, s kmetijstvom pa se ne ukvarjajo (npr. kmetijska zemljišča dana v zakup ipd.) in zbornice zato ne potrebujejo. Iz več kot pet letnega delovanja zbornice pa je razvidno, da se zbornica ne ukvarja z lastništvom kmetijskih zemljišč (razen v posameznih primerih), ampak z uresničevanjem interesov kmetov (socialni položaj, ekonomski položaj, ukrepi kmetijske politike). V SKZ priznavamo vlogo zbornici kot instituciji, ki se zavzema za interese kmetov, ki opozarja na neustrezno zakonodajo, sodeluje pri usklajevanju le-te in je kot taka nevladna organizacija, ki temelji na javno zasebnem partnerstvu.