Kaj kmetijstvu prinaša davčna reforma?
V poletnem obdobju, ki je predstavljalo nekakšno zatišje so strokovne službe ministrstev pripravljale pakete reformske zakonodaje. Včeraj smo imeli priložnost slišati kakšna zakonodaja se nam obeta na področju davkov. V SKZ pri SLS zahtevamo, da se sprejema davčna zakonodaja v paketu (dohodnina, zakon o nepremičninah, DDV, kakor tudi popravek in prilagoditev zakona o katastrskem dohodku). Zahtevamo, da se v zakonu o dohodnini črtajo vsi tisti členi, ki govorijo o obdavčitvi plačil skupne kmetijske politike (neposredna plačila in plačila razvoja podeželja) in državnih pomoči (plačila za odpravo posledic zaradi naravnih nesreč). V zakonu je potrebno ustrezno rešiti problem vinogradnikov, oljkarjev in pridelovalcev zelenjave. SKZ pri SLS ne bo podprla predloga zakona o dohodnini, če ne bo ustrezno rešil teh problemov. Prepričani smo, da z obdavčitvijo plačil skupne kmetijske politike država neupravičeno jemlje od slovenskih kmetov del sredstev, ki jim pripadajo po EU zakonodaji in posameznih predpisih. Na ta način je slovensko kmetijstvo v konkurenci z kmetijstvom EU še bolj nekonkurenčno. Obdavčitev plačil skupne kmetijske politike pomeni tudi intenzivnejše propadanje slovenskih kmetij in kot take vabljive za poceni nakup tujcev oz. ostalih državljanov EU. Naloga države pa je tudi, da zaščiti odliv domače slovenske zemlje v tuje roke. Zato tudi pričakujemo, da bomo sodelovali pri usklajevanjih na to temo.
Nacionalni strateški načrt 2007-2013
Nekonkurenčnost slovenskega kmetijstva, propadanje kmetij in prenos slovenske zemlje v tuje roke povečuje tudi (ne)ustrezna politika razvoja podeželja, predvsem na področju priznavanja območij kot območja s težjimi pridelovalnimi razmerami. Nacionalni strateški načrt 2007-2013, ki je že bil v javni obravnavi tem območjem ne daje zadosti poudarka. Še več; ugotavljamo, da je ukrepe OMD in SKOP v primerjavi z obdobjem 2004-2006 zagotovljeno manj sredstev na letni ravni. Tako vidimo, da je bilo za ukrepe OMD in SKOP v obdobju 2004-2006 (za tri leta) zagotovljeno 450.2 mio EUR, za obdobje 2007-2013 (sedem let) pa je zagotovljeno za ukrepe OMD in SKOP 467,2 mio EUR. To pomeni, da se bodo po letu 2007 sredstva za te ukrepe zmanjševala. SKZ pri SLS se zavzema za eko socialni razvoj kmetijstva, to pa pomeni, da je potrebno podpirati tudi kmetovanje v hribovskih in ostalih območjih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Navsezadnje je to poudaril tudi bivši komisar za kmetijstvo pri evropski komisiji dr. Franz Fišler. Zato ne podpiramo takšnih rešitev. Zato tudi ne drži trditev ga. Lukačičeve iz njenega govora ob otvoritvi sejma v Gornji Radgoni, da se je Slovenija v preteklosti na področju kmetijstva (tudi v predpristopnem obdobju, ko so bila sredstva določena na podlagi znanih kriterijev, ki jih je postavila EU) slabo pogajala in ni zasledovala interesov slovenskih kmetov. Ravno na področju 2. stebra se za prihodnje finančno obdobje dela korak nazaj.
Na področju investicij (1. steber) je bilo preko enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za obdobje treh let zagotovljeno 49.5 mio EUR (v ta znesek niso všteta sredstva ekonomske diverzifikacije), v Nacionalnem strateškem načrtu 2007-2013 pa so letno zagotovljena sredstva v višini 49 mio EUR, kar predstavlja skoraj 4-kratno povečanje.
Predvsem zaradi znanih dogajanj in zapletov pri realizaciji porabe sredstev, v SKZ pri SLS predlagamo, da se del sredstev iz 1. stebra nameni za ukrepe 2. stebra, tako, da se ne zmanjšuje plačilo za ukrepe OMD in SKOP in da se v območja s težjimi pridelovalnimi razmerami vključijo tudi tista območja, ki so izpadla iz Programa razvoja podeželja 2004-2006 in jim država priznava status OMD kot državno pomoč po načelu de minimis. Ravno tako zahtevamo, da se višina državne pomoči za ta namen izenači z višino določeno v PRP 2004-2006 in to za celotno obdobje 2004-2006.
Pravičen katastrski dohodek za vso Slovenijo
Vlada RS je konec junija 2006 na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v soflasju z ministrstvom za finance, sprejela Uredbo o valorizaciji katastrskega dohodka in določitvi količnikov za valorizacijo katastrskega dohodka za leto 2006 (Ur. List RS št. 66/06). Omenjena uredba valorizira KD izključno samo plantažnim sadovnjakom s količnikom 0,6495 in to samo v določenih katastrskih okrajih (Gorica, Koper, Sežana, Vipava in Volosko). Problem določitve KD plantažnim sadovnjakov se je pojavil v letu 2005, s povečanjem za 100%. Z zadnjim odlokom pa Vlada to 100% zvišanje zmanjšuje na 35% glede na izhodišče in to samo za določeno območje Slovenije. Naravne nesreče so od leta 2003 pa vključno z letošnjo sušo, plantažne sadovnjake zelo prizadela, škoda po pozebah, točah in sušah se je videla tudi v naslednjih letih. Zato se ne strinjamo, da se posledice zaradi naravnih nesreč (ali pa zaradi političnih simpatij) upoštevajo samo na enem območju Slovenije in zahtevamo, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi tak predlog uredbe, ki bo zajel in veljal za celotno območje Slovenije. Naravne nesreče niso zajele samo Primorske, ampak so posledice vidne tako na Goričkem, Štajerskem in Posavju in to naj upošteva tudi nov predlog Uredbe. Vlada naj takoj odpravi to nesorazmerje.
O članstvu v KGZS
V zadnjem času so se začele pojavljati tudi razprave o članstvu v KGZS. Razlog temu je tudi ta, da so člani KGZS prejeli sklepe o izvršbi zaradi neplačila članarine. V SKZ pri SLS se zavzemamo za spoštovanje zakonodaje, vendar smatramo, da je bila »akcija« KGZS in DURS izpeljana v nepravem času, kar bo pred bližnjimi lokalnimi volitvami predvsem slabo vplivalo na samo stranko SLS.
Problem, ki ga vidimo pri SKZ je v tem, da zakon o KGZS ne ločuje med lastniki kmetijskih zemljišč in tistimi, ki s ukvarjajo s kmetijstvom na tak ali drugačen način. Zato je zakon do nekaterih lastnikov kmetijskih zemljišč nepravičen. Saj so samo lastniki kmetijskega zemljišča, s kmetijstvom pa se ne ukvarjajo (npr. kmetijska zemljišča dana v zakup ipd.) in zbornice zato ne potrebujejo. Iz več kot pet letnega delovanja zbornice pa je razvidno, da se zbornica ne ukvarja z lastništvom kmetijskih zemljišč (razen v posameznih primerih), ampak z uresničevanjem interesov kmetov (socialni položaj, ekonomski položaj, ukrepi kmetijske politike). V SKZ priznavamo vlogo zbornici kot instituciji, ki se zavzema za interese kmetov, ki opozarja na neustrezno zakonodajo, sodeluje pri usklajevanju le-te in je kot taka nevladna organizacija, ki temelji na javno zasebnem partnerstvu.
Zato v SKZ pri SLS predlagamo da se pristopi k spremembi zakona o KGZS na način:
1. da člane v KGZS ne predstavljajo lastniki kmetijskih zemljišč ampak so to nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so registrirana in vpisana v register kmetijskih gospodarstev pri ministrstvu pristojnem za kmetijstvo in imajo t.i. KMG-MID številko,
2. da se ohrani obvezno članstvo v KGZS.
S to rešitvijo zbornica ostane stanovska organizacija kmetov, ki se bo lahko kvalitetno zavzemala za interese kmetijstva, njeni člani pa se ne bodo spraševali zakaj so člani zbornice, kaj imajo od tega in kako se izključiti iz članstva zbornice. Omenjena rešitev je pravična do članov, saj KMG MID pomeni tudi, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo vsaj enkrat izkoristilo uslugo zbornice. Seveda pa mora biti zbornica tudi bolj prijazna do svojih članov (visoka plačila za njene usluge pri pridobivanju sredstev skupne kmetijske politike).
Reševanje problematike KGZS je tudi predmet koalicijske pogodbe. V skoraj dveh letih se na tem področju ni nič zgodilo, zato želimo tudi s tem predlogom premakniti stvari z mrtve točke.
Aktualne razmere v kmetijstvu
Odstop DS mag. Franca BUTA_ odstop mag. Buta razumemo kot korak, ki ga je mag. But naredil zaradi nezmožnosti sodelovanja z ga. Lukačičevo. Prepričani smo, da je to slabo za slovensko kmetijstvo oz. izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji. Mag. But je najboljši poznavalec razmer, je visoko strokovno usposobljen in ne razumemo »hladnokrvnost« države, da se na tako lahek način odpove takšnemu strokovnjaku. Navsezadnje je g. But pridobival izkušnje skoraj 10 let. In tudi to ni bilo za državo zastonj. Zato vidimo odstop g. Buta kot še en manever na MKGP da se izloči strokovne ljudi iz SLS in odstop DS mag. Buta to tudi potrjuje. G. But je bil dober pogajalec za kmetijstvo, vsekakor se je izpogajal neprimerno boljše kot pa se je izpogajala ga. Lukačič.
V poletnem obdobju, ki je predstavljalo nekakšno zatišje so strokovne službe ministrstev pripravljale pakete reformske zakonodaje. Včeraj smo imeli priložnost slišati kakšna zakonodaja se nam obeta na področju davkov. V SKZ pri SLS zahtevamo, da se sprejema davčna zakonodaja v paketu (dohodnina, zakon o nepremičninah, DDV, kakor tudi popravek in prilagoditev zakona o katastrskem dohodku). Zahtevamo, da se v zakonu o dohodnini črtajo vsi tisti členi, ki govorijo o obdavčitvi plačil skupne kmetijske politike (neposredna plačila in plačila razvoja podeželja) in državnih pomoči (plačila za odpravo posledic zaradi naravnih nesreč). V zakonu je potrebno ustrezno rešiti problem vinogradnikov, oljkarjev in pridelovalcev zelenjave. SKZ pri SLS ne bo podprla predloga zakona o dohodnini, če ne bo ustrezno rešil teh problemov. Prepričani smo, da z obdavčitvijo plačil skupne kmetijske politike država neupravičeno jemlje od slovenskih kmetov del sredstev, ki jim pripadajo po EU zakonodaji in posameznih predpisih. Na ta način je slovensko kmetijstvo v konkurenci z kmetijstvom EU še bolj nekonkurenčno. Obdavčitev plačil skupne kmetijske politike pomeni tudi intenzivnejše propadanje slovenskih kmetij in kot take vabljive za poceni nakup tujcev oz. ostalih državljanov EU. Naloga države pa je tudi, da zaščiti odliv domače slovenske zemlje v tuje roke. Zato tudi pričakujemo, da bomo sodelovali pri usklajevanjih na to temo.
Nacionalni strateški načrt 2007-2013
Nekonkurenčnost slovenskega kmetijstva, propadanje kmetij in prenos slovenske zemlje v tuje roke povečuje tudi (ne)ustrezna politika razvoja podeželja, predvsem na področju priznavanja območij kot območja s težjimi pridelovalnimi razmerami. Nacionalni strateški načrt 2007-2013, ki je že bil v javni obravnavi tem območjem ne daje zadosti poudarka. Še več; ugotavljamo, da je ukrepe OMD in SKOP v primerjavi z obdobjem 2004-2006 zagotovljeno manj sredstev na letni ravni. Tako vidimo, da je bilo za ukrepe OMD in SKOP v obdobju 2004-2006 (za tri leta) zagotovljeno 450.2 mio EUR, za obdobje 2007-2013 (sedem let) pa je zagotovljeno za ukrepe OMD in SKOP 467,2 mio EUR. To pomeni, da se bodo po letu 2007 sredstva za te ukrepe zmanjševala. SKZ pri SLS se zavzema za eko socialni razvoj kmetijstva, to pa pomeni, da je potrebno podpirati tudi kmetovanje v hribovskih in ostalih območjih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Navsezadnje je to poudaril tudi bivši komisar za kmetijstvo pri evropski komisiji dr. Franz Fišler. Zato ne podpiramo takšnih rešitev. Zato tudi ne drži trditev ga. Lukačičeve iz njenega govora ob otvoritvi sejma v Gornji Radgoni, da se je Slovenija v preteklosti na področju kmetijstva (tudi v predpristopnem obdobju, ko so bila sredstva določena na podlagi znanih kriterijev, ki jih je postavila EU) slabo pogajala in ni zasledovala interesov slovenskih kmetov. Ravno na področju 2. stebra se za prihodnje finančno obdobje dela korak nazaj.
Na področju investicij (1. steber) je bilo preko enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za obdobje treh let zagotovljeno 49.5 mio EUR (v ta znesek niso všteta sredstva ekonomske diverzifikacije), v Nacionalnem strateškem načrtu 2007-2013 pa so letno zagotovljena sredstva v višini 49 mio EUR, kar predstavlja skoraj 4-kratno povečanje.
Predvsem zaradi znanih dogajanj in zapletov pri realizaciji porabe sredstev, v SKZ pri SLS predlagamo, da se del sredstev iz 1. stebra nameni za ukrepe 2. stebra, tako, da se ne zmanjšuje plačilo za ukrepe OMD in SKOP in da se v območja s težjimi pridelovalnimi razmerami vključijo tudi tista območja, ki so izpadla iz Programa razvoja podeželja 2004-2006 in jim država priznava status OMD kot državno pomoč po načelu de minimis. Ravno tako zahtevamo, da se višina državne pomoči za ta namen izenači z višino določeno v PRP 2004-2006 in to za celotno obdobje 2004-2006.
Pravičen katastrski dohodek za vso Slovenijo
Vlada RS je konec junija 2006 na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v soflasju z ministrstvom za finance, sprejela Uredbo o valorizaciji katastrskega dohodka in določitvi količnikov za valorizacijo katastrskega dohodka za leto 2006 (Ur. List RS št. 66/06). Omenjena uredba valorizira KD izključno samo plantažnim sadovnjakom s količnikom 0,6495 in to samo v določenih katastrskih okrajih (Gorica, Koper, Sežana, Vipava in Volosko). Problem določitve KD plantažnim sadovnjakov se je pojavil v letu 2005, s povečanjem za 100%. Z zadnjim odlokom pa Vlada to 100% zvišanje zmanjšuje na 35% glede na izhodišče in to samo za določeno območje Slovenije. Naravne nesreče so od leta 2003 pa vključno z letošnjo sušo, plantažne sadovnjake zelo prizadela, škoda po pozebah, točah in sušah se je videla tudi v naslednjih letih. Zato se ne strinjamo, da se posledice zaradi naravnih nesreč (ali pa zaradi političnih simpatij) upoštevajo samo na enem območju Slovenije in zahtevamo, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi tak predlog uredbe, ki bo zajel in veljal za celotno območje Slovenije. Naravne nesreče niso zajele samo Primorske, ampak so posledice vidne tako na Goričkem, Štajerskem in Posavju in to naj upošteva tudi nov predlog Uredbe. Vlada naj takoj odpravi to nesorazmerje.
O članstvu v KGZS
V zadnjem času so se začele pojavljati tudi razprave o članstvu v KGZS. Razlog temu je tudi ta, da so člani KGZS prejeli sklepe o izvršbi zaradi neplačila članarine. V SKZ pri SLS se zavzemamo za spoštovanje zakonodaje, vendar smatramo, da je bila »akcija« KGZS in DURS izpeljana v nepravem času, kar bo pred bližnjimi lokalnimi volitvami predvsem slabo vplivalo na samo stranko SLS.
Problem, ki ga vidimo pri SKZ je v tem, da zakon o KGZS ne ločuje med lastniki kmetijskih zemljišč in tistimi, ki s ukvarjajo s kmetijstvom na tak ali drugačen način. Zato je zakon do nekaterih lastnikov kmetijskih zemljišč nepravičen. Saj so samo lastniki kmetijskega zemljišča, s kmetijstvom pa se ne ukvarjajo (npr. kmetijska zemljišča dana v zakup ipd.) in zbornice zato ne potrebujejo. Iz več kot pet letnega delovanja zbornice pa je razvidno, da se zbornica ne ukvarja z lastništvom kmetijskih zemljišč (razen v posameznih primerih), ampak z uresničevanjem interesov kmetov (socialni položaj, ekonomski položaj, ukrepi kmetijske politike). V SKZ priznavamo vlogo zbornici kot instituciji, ki se zavzema za interese kmetov, ki opozarja na neustrezno zakonodajo, sodeluje pri usklajevanju le-te in je kot taka nevladna organizacija, ki temelji na javno zasebnem partnerstvu.
Zato v SKZ pri SLS predlagamo da se pristopi k spremembi zakona o KGZS na način:
1. da člane v KGZS ne predstavljajo lastniki kmetijskih zemljišč ampak so to nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so registrirana in vpisana v register kmetijskih gospodarstev pri ministrstvu pristojnem za kmetijstvo in imajo t.i. KMG-MID številko,
2. da se ohrani obvezno članstvo v KGZS.
S to rešitvijo zbornica ostane stanovska organizacija kmetov, ki se bo lahko kvalitetno zavzemala za interese kmetijstva, njeni člani pa se ne bodo spraševali zakaj so člani zbornice, kaj imajo od tega in kako se izključiti iz članstva zbornice. Omenjena rešitev je pravična do članov, saj KMG MID pomeni tudi, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo vsaj enkrat izkoristilo uslugo zbornice. Seveda pa mora biti zbornica tudi bolj prijazna do svojih članov (visoka plačila za njene usluge pri pridobivanju sredstev skupne kmetijske politike).
Reševanje problematike KGZS je tudi predmet koalicijske pogodbe. V skoraj dveh letih se na tem področju ni nič zgodilo, zato želimo tudi s tem predlogom premakniti stvari z mrtve točke.
Aktualne razmere v kmetijstvu
Odstop DS mag. Franca BUTA_ odstop mag. Buta razumemo kot korak, ki ga je mag. But naredil zaradi nezmožnosti sodelovanja z ga. Lukačičevo. Prepričani smo, da je to slabo za slovensko kmetijstvo oz. izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji. Mag. But je najboljši poznavalec razmer, je visoko strokovno usposobljen in ne razumemo »hladnokrvnost« države, da se na tako lahek način odpove takšnemu strokovnjaku. Navsezadnje je g. But pridobival izkušnje skoraj 10 let. In tudi to ni bilo za državo zastonj. Zato vidimo odstop g. Buta kot še en manever na MKGP da se izloči strokovne ljudi iz SLS in odstop DS mag. Buta to tudi potrjuje. G. But je bil dober pogajalec za kmetijstvo, vsekakor se je izpogajal neprimerno boljše kot pa se je izpogajala ga. Lukačič.
