Robert Čeh je potrdil že vsem znano dejstvo, da je regionalizacija Slovenije aktualna od same vzpostavitve države, nekaj spodletelih poskusov pa priča o dolgoročni pomembnosti tega vprašanja. Pokrajine je potrebno ustanoviti predvsem zaradi kvalitetnega izvajanja lokalne samouprave, saj je potrebno hkrati razvijati tudi lokalne podporne subjekte. Glede na to, da izhaja iz Ptuja, ga je predvsem zanimalo, kakšne možnosti ima Ptuj oz. Spodnje – dravska regija za ustanovitev pokrajine s Ptujem kot večjim in razvitejšim mestnim središčem. »Ptuj kot pomembno regijsko središče mora predvsem pričeti z intenzivnim spodbujanjem turizma in razvojem alternativnih virov energije, kar je bistvo t.i. zelene tehnologije!« je še dodal Robert Čeh in večkrat poudaril pomembnost ustanovitve pokrajin.
Dr. Ivan Žagar je bil mnenja, da je naklonjenost ustanavljanju pokrajin pozitivna tudi s širšega vidika. Koalicija se zaveda problema regionalizacije, zato bodo skušali ta problem rešiti z naslednjim finančnim razrezom. »Potreben je moment ustanovitve pokrajin«, pri čemer pa je bil prvi korak sprememba ustave, je menil Žagar. Namen pokrajin ne bo prevzemati pristojnosti občinam, ampak jim predvsem olajšati delo z ustanovitvijo. V okviru tega projekta se pripravlja nova sistemska zakonodaja, sprejemalo pa se bo več zakonov skupaj v paketu, saj je potrebna celovitost in usklajenost celotnega področja. Žagar je še dodal, da je segment regionalnega razvoja nujno potrebno rešiti, v principu pa mora biti proces finančno nevtralen. Pomembno vlogo pri ustanavljanju pokrajin pa bodo imele občine, med občinami in pokrajinami pa bo odločilen odprt demokratični konsenz.
Pavel Rupar je poudaril probleme pri sprejemanju omenjenega zakona, saj bo potrebno izrazito politično usklajevanje. »Zaradi dobrih pogajanj je uspela sprememba ustave na področju regij« je bil mnenja Rupar. Občine se bodo morale z regijami bolj povezovati, kar bo prineslo dobre rezultate. Enakomernost razvoja se bo slej kot prej pričela, kar je za slovenski razvojni prostor še kako pomembno. Napovedovati vnaprej, kakšno bo število regij po njegovem ni smiselno. Daleč najbolj smiselno je, da bo 14 regij, lobiranje ob tem pa bo neskončno dolgo in težavno.
Alojz Sok, poslanec v DZ RS je bil mnenja, da je koalicijsko potrebno delovati tudi na lokalnem nivoju. »Sprememba ustave RS v tem trenutku ne pomeni veliko« je opozoril, ob tem pa je bil mnenja, da bo velika težava nastopila ob financiranju pokrajin, saj bodo to najbolj občutile v svojih proračunih občine, kar pa si ne želijo. V trenutku, ko se bo sprejemal zakon o ustanovitvi pokrajin, se bo pokazalo pravo mnenje občin oz. lokalnih skupnosti, ki bodo predvsem želele, da se zagotavljanje javnofinančnih sredstev ne bo zmanjšalo.
Dr. Roman Glaser je kot predstavnik multinacionalne gospodarske družbe izpostavil predvsem povezovanje vseh interesnih sfer. »Regije morajo biti vmesnik med obema vrstama oblasti, namenjene pa morajo biti uresničevanju želja ljudi!« je dodal Glaser. V ožjih skupnostih gospodarski subjekti najbolj uresničujejo razvojne, interesne cilje, združevati pa morajo geološke, geografske in gospodarske interese, kar je primarnega značaja. Poleg državnega in lokalnega aparata morajo tudi gospodarski subjekti imeti vlogo glavnega igralca pri ustanavljanju pokrajin.
Številna vprašanja glede financiranja pokrajin, glede sprejemanja zakonodaje in pa vprašanja glede nadaljnjih pristojnosti občin so še potrdila upravičeno zanimanje ljudi, tako gostov kot obiskovalcev, ki si želijo, da bodo tako občine kot pokrajine delovale v sožitju in političnem konsenzu. Aktivno vključevanje prebivalstva ob takšnih problematikah kot je regionalizacija je torej še kako potrebno!
Dr. Ivan Žagar je bil mnenja, da je naklonjenost ustanavljanju pokrajin pozitivna tudi s širšega vidika. Koalicija se zaveda problema regionalizacije, zato bodo skušali ta problem rešiti z naslednjim finančnim razrezom. »Potreben je moment ustanovitve pokrajin«, pri čemer pa je bil prvi korak sprememba ustave, je menil Žagar. Namen pokrajin ne bo prevzemati pristojnosti občinam, ampak jim predvsem olajšati delo z ustanovitvijo. V okviru tega projekta se pripravlja nova sistemska zakonodaja, sprejemalo pa se bo več zakonov skupaj v paketu, saj je potrebna celovitost in usklajenost celotnega področja. Žagar je še dodal, da je segment regionalnega razvoja nujno potrebno rešiti, v principu pa mora biti proces finančno nevtralen. Pomembno vlogo pri ustanavljanju pokrajin pa bodo imele občine, med občinami in pokrajinami pa bo odločilen odprt demokratični konsenz.
Pavel Rupar je poudaril probleme pri sprejemanju omenjenega zakona, saj bo potrebno izrazito politično usklajevanje. »Zaradi dobrih pogajanj je uspela sprememba ustave na področju regij« je bil mnenja Rupar. Občine se bodo morale z regijami bolj povezovati, kar bo prineslo dobre rezultate. Enakomernost razvoja se bo slej kot prej pričela, kar je za slovenski razvojni prostor še kako pomembno. Napovedovati vnaprej, kakšno bo število regij po njegovem ni smiselno. Daleč najbolj smiselno je, da bo 14 regij, lobiranje ob tem pa bo neskončno dolgo in težavno.
Alojz Sok, poslanec v DZ RS je bil mnenja, da je koalicijsko potrebno delovati tudi na lokalnem nivoju. »Sprememba ustave RS v tem trenutku ne pomeni veliko« je opozoril, ob tem pa je bil mnenja, da bo velika težava nastopila ob financiranju pokrajin, saj bodo to najbolj občutile v svojih proračunih občine, kar pa si ne želijo. V trenutku, ko se bo sprejemal zakon o ustanovitvi pokrajin, se bo pokazalo pravo mnenje občin oz. lokalnih skupnosti, ki bodo predvsem želele, da se zagotavljanje javnofinančnih sredstev ne bo zmanjšalo.
Dr. Roman Glaser je kot predstavnik multinacionalne gospodarske družbe izpostavil predvsem povezovanje vseh interesnih sfer. »Regije morajo biti vmesnik med obema vrstama oblasti, namenjene pa morajo biti uresničevanju želja ljudi!« je dodal Glaser. V ožjih skupnostih gospodarski subjekti najbolj uresničujejo razvojne, interesne cilje, združevati pa morajo geološke, geografske in gospodarske interese, kar je primarnega značaja. Poleg državnega in lokalnega aparata morajo tudi gospodarski subjekti imeti vlogo glavnega igralca pri ustanavljanju pokrajin.
Številna vprašanja glede financiranja pokrajin, glede sprejemanja zakonodaje in pa vprašanja glede nadaljnjih pristojnosti občin so še potrdila upravičeno zanimanje ljudi, tako gostov kot obiskovalcev, ki si želijo, da bodo tako občine kot pokrajine delovale v sožitju in političnem konsenzu. Aktivno vključevanje prebivalstva ob takšnih problematikah kot je regionalizacija je torej še kako potrebno!