Josip Bajc je spomnil, da je poslanska skupina SLS predlog resolucija v obravnavo v DZ vložila ob podpori SNS in poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec, nato pa je SLS odstopila od zahteve po obravnavi resolucije na jesenskem zasedanju DZ in pristala na njeno obravnavo po lokalnih volitvah, saj se hoče SLS izogniti kakršnikoli politizaciji teme v notranjepolitične namene. Bajc ocenjuje, da po sprejetju resolucije Slovenija ne bo več pristajala na "izvršena dejstva s strani Hrvaške".
»SLS ima že leta enaka stališča glede vprašanj določitve meje s Hrvaško, ključno po zadnjih zapletih pa je vprašanje, kako naprej,« je izpostavil Podobnik. Pri vprašanju meje s Hrvaško gre za zapletena vprašanja, izhodišča pri odgovoru na to vprašanje pa morajo biti doseganje enotnosti, koordiniranost in uporaba potrebnih znanj (pravo, diplomacija, zgodovina,…).
"Enotnost se praviloma doseže v parlamentu. Po našem mnenju je zelo pomembno, da se aktivno, v skladu s pristojnostmi, ki jih ima, v reševanje tega vprašanja ponovno vključi DZ," je poudaril Podobnik. Za doseganje koordiniranosti SLS podpira večkratna srečanja predsednikov parlamentarnih strank o odnosih s Hrvaško, podobno kot ga je sklical premier Janša. Na tem prvem srečanju so po besedah Podobnika presegli nekatere prve različne poglede in pristope, obstaja pa tudi pripravljenost za to v prihodnje.
Državni svetnik Marjan Maučec je poudaril, da javnost v Prekmurju ni zadovoljna s sedanjo "salomonsko rešitvijo", po kateri nadzirajo levi breg Mure mešane policijske patrulje. Po njihovi oceni bi namreč nadzor morale izvajati tudi na desnem bregu Mure.
Janez Podobnik je kot minister za okolje in prostor izrazil pričakovanje, da se bo skupna slovensko-hrvaška obnova nasipov in najnujnejša dela ob Muri začela že letos. Kot je dejal, se geodetska, lastniško-pravna ter pripravljalna dela nadaljujejo, v skladu s skupno izjavo premierov pa je bil vzpostavljen neposreden stik med slovenskim in hrvaškim podjetjem, ki bosta dela izvajali. V skladu s stanjem na dan osamosvojitve je meja na sredini Mure, kljub temu pa je glede enostransko zgrajenega hrvaškega mostu na Muri poudaril, da se "mostov ne ruši". Podobnik meni, da bi bilo korektno, če bi državi dosegli dogovor o uporabi mostu, kot tudi o tem, da bi bil mejni prehod med državama na sredini mostu.
»SLS ima že leta enaka stališča glede vprašanj določitve meje s Hrvaško, ključno po zadnjih zapletih pa je vprašanje, kako naprej,« je izpostavil Podobnik. Pri vprašanju meje s Hrvaško gre za zapletena vprašanja, izhodišča pri odgovoru na to vprašanje pa morajo biti doseganje enotnosti, koordiniranost in uporaba potrebnih znanj (pravo, diplomacija, zgodovina,…).
"Enotnost se praviloma doseže v parlamentu. Po našem mnenju je zelo pomembno, da se aktivno, v skladu s pristojnostmi, ki jih ima, v reševanje tega vprašanja ponovno vključi DZ," je poudaril Podobnik. Za doseganje koordiniranosti SLS podpira večkratna srečanja predsednikov parlamentarnih strank o odnosih s Hrvaško, podobno kot ga je sklical premier Janša. Na tem prvem srečanju so po besedah Podobnika presegli nekatere prve različne poglede in pristope, obstaja pa tudi pripravljenost za to v prihodnje.
Državni svetnik Marjan Maučec je poudaril, da javnost v Prekmurju ni zadovoljna s sedanjo "salomonsko rešitvijo", po kateri nadzirajo levi breg Mure mešane policijske patrulje. Po njihovi oceni bi namreč nadzor morale izvajati tudi na desnem bregu Mure.
Janez Podobnik je kot minister za okolje in prostor izrazil pričakovanje, da se bo skupna slovensko-hrvaška obnova nasipov in najnujnejša dela ob Muri začela že letos. Kot je dejal, se geodetska, lastniško-pravna ter pripravljalna dela nadaljujejo, v skladu s skupno izjavo premierov pa je bil vzpostavljen neposreden stik med slovenskim in hrvaškim podjetjem, ki bosta dela izvajali. V skladu s stanjem na dan osamosvojitve je meja na sredini Mure, kljub temu pa je glede enostransko zgrajenega hrvaškega mostu na Muri poudaril, da se "mostov ne ruši". Podobnik meni, da bi bilo korektno, če bi državi dosegli dogovor o uporabi mostu, kot tudi o tem, da bi bil mejni prehod med državama na sredini mostu.