Na posvetu, ki sta ga organizirali Slovenska kmečka zveza in Zelena zveza pri Slovenski ljudski stranki so tako svoje poglede na klimatske spremembe predstavili_ dr. Lučka Kajfež Bogataj, predstojnica Katedre za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, dr. Martina Bavec, izredna profesorica na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, dr. Marjan Vezjak z ministrstva za okolje in prostor in predsednik Zelene zveze pri SLS ter Igor Hrovatič, predstojnik oddelka za kmetijstvo ter predsednik SKZ pri SLS. Dinamična razprava je pripomogla, da so se izpostavile mnoge polemike tako s strani kmetijcev kot naravovarstvenikov.
SLS tako ocenjuje, da so klimatske spremembe fenomen svetovnega konsenza. Nujno pa je upoštevati politično dimenzijo, ki bo sčasoma ponudila konkretne rešitve. Vizija mora torej biti naravnana v smeri odnosa kmet – naravovarstvenik. Kmetijstvo mora postati okolju prijaznejše, ob tem pa je potrebno upoštevati, da se vse hitreje in prepoceni izgubljajo kmetijska zemljišča, kar posledično pomeni tudi manj samooskrbnih kmetij.
Kmetijstvo ne more služiti samo pridobivanju hrane, temveč mora predstavljati tudi nov politični izziv vsej stroki. Človek v tem primeru sprejme nov način življenja, ki bo tudi z ekovidika pripomogel k lažjemu preživetju kmetijstva. Proračunski izdatki so vedno višji, zaradi česar bo potrebno pripraviti kvalitetno strategijo, ki bo s konkretnimi programi pripomogla k izboljšanju pogojev v tej občutljivi panogi.
SLS na podlagi delovnega srečanja ocenjuje, da je nujno, da se prilagoditveni ukrepi vršijo z roko v roki, stare napake se ne smejo ponavljati, potrebno pa je vlaganje v znanost, kvaliteto prostora, podtalnice in v osveščanje vseh generacij.
Klimatskim spremembam se ne moremo izogniti, lahko pa jih omejimo. Omejimo jih lahko s svojo strokovnostjo, vsakega posameznika pa pripeljemo do točke, ko se sam odloči spremeniti način življenja, da bo lahko preživel. Ko bo posameznik to začutil, bo zaživelo tudi ekološko kmetijstvo. Vsaka bilka v skrbi za okolje ob tem ne sme biti pristrižena, temveč ji moramo pustiti, da zraste v svoji naravni obliki, vse od korenin, cveta do ploda.
SLS tako ocenjuje, da so klimatske spremembe fenomen svetovnega konsenza. Nujno pa je upoštevati politično dimenzijo, ki bo sčasoma ponudila konkretne rešitve. Vizija mora torej biti naravnana v smeri odnosa kmet – naravovarstvenik. Kmetijstvo mora postati okolju prijaznejše, ob tem pa je potrebno upoštevati, da se vse hitreje in prepoceni izgubljajo kmetijska zemljišča, kar posledično pomeni tudi manj samooskrbnih kmetij.
Kmetijstvo ne more služiti samo pridobivanju hrane, temveč mora predstavljati tudi nov politični izziv vsej stroki. Človek v tem primeru sprejme nov način življenja, ki bo tudi z ekovidika pripomogel k lažjemu preživetju kmetijstva. Proračunski izdatki so vedno višji, zaradi česar bo potrebno pripraviti kvalitetno strategijo, ki bo s konkretnimi programi pripomogla k izboljšanju pogojev v tej občutljivi panogi.
SLS na podlagi delovnega srečanja ocenjuje, da je nujno, da se prilagoditveni ukrepi vršijo z roko v roki, stare napake se ne smejo ponavljati, potrebno pa je vlaganje v znanost, kvaliteto prostora, podtalnice in v osveščanje vseh generacij.
Klimatskim spremembam se ne moremo izogniti, lahko pa jih omejimo. Omejimo jih lahko s svojo strokovnostjo, vsakega posameznika pa pripeljemo do točke, ko se sam odloči spremeniti način življenja, da bo lahko preživel. Ko bo posameznik to začutil, bo zaživelo tudi ekološko kmetijstvo. Vsaka bilka v skrbi za okolje ob tem ne sme biti pristrižena, temveč ji moramo pustiti, da zraste v svoji naravni obliki, vse od korenin, cveta do ploda.