»Ko slišimo besede družina, klenost, narava, vera, se pojavi pred očmi zdrava, močna kmečka družina, pred očmi se pojavi podeželski človek, ki je imel in ima skupne značilnosti v časih, ki se jih spominjamo po pisnem in ustnem izročilu, v ravnokar minulem obdobju, danes in ki jih bo imel tudi v prihodnje. Razvoj slovenskega podeželja mora (p)ostati eno temeljnih razvojnih prioritet. Najboljši skrbnik in jamstvo za obdelano in poseljeno podeželje je kmet, zato je mladim na kmetijah potrebno zagotoviti varnejšo prihodnost, srednji generaciji dostojno življenje in starejšim mirno in zadovoljno starost. Pozitivna vloga SLS v preteklosti je nedvomna kaj pa danes, kako povrniti zaupanje kmetov v SLS, kdo bo porok, da se položaj kmetstva in podeželja izboljša in da se tisti ukrepi, ki so urejeni ne poslabšajo ter kdo nam je obvaroval našo Slovenijo, našo deželo?«