»V Novi Generaciji SLS smo s kampanjo »Pozor, medved - gibanje omejeno!« želeli seznaniti širšo slovensko javnost, predvsem pa tisto, ki nima neposrednega stika z medvedom, o vsakodnevnih razmerah na območju medveda. Opažali smo namreč, da je zaradi nepoznavanja situacije prišlo do zelo negativnega javnega mnenja glede trenutnega gospodarjenja z medvedom, še posebej zaradi odločb o rednem letnem odstrelu,« je na sinočnji okrogli mizi v Kočevju povedal Gregor Košir, sicer vodja projekta pri Novi generaciji SLS.
Nova generacija SLS ob zaključku prvega dela akcije »Pozor, medved« ugotavlja, da bi v trenutnih razmerah v Sloveniji morali poskusiti doseči dva že od prej znana cilja v zvezi s populacijo rjavega medveda_ dolgoročno ohranjanje vrste vključno z njenim življenjskim prostorom in zagotovitev sožitja s človekom. Nova generacija SLS poudarja, da je samo ob izpolnitvi obeh ciljev možno doseči, da rjavi medved ne bi dnevno polnil nacionalnih medijev.
Nova generacija SLS opozarja, da se je v zadnjih desetih letih število medvedje populacije po vseh metodah štetja povečalo najmanj za 50 odstotkov. To povečanje je pripeljalo do teženj po teritorialni širitvi populacije, žal tudi na gosteje poseljena območja. Zato prihaja do pogostejših srečanj živali s človekom, tudi v bližini večjih mest. Vsak tak kontakt pa, tudi zaradi nevajenosti ljudi na medveda, prinaša določeno tveganje v smislu ogroženosti človeškega življenja, saj nikoli ne moremo vedeti, kje je medvedova kritična tolerančna razdalja, ki odloča o njegovem napadu. Nova generacija SLS poudarja, da čeprav so primeri napada medveda na človeka statistično relativno redki, pa se je v lokalnem prebivalstvu naselil občutek nelagodja, odnos do medveda pa se je nagnil v negativno smer.
»V teku kampanje smo se posvetili tudi iskanju drugih rešitev trenutnih težav v zvezi z prenaseljenostjo medveda. Ena od njih je preselitev primerkov na druga območja, lahko tudi v druge države. Na žalost je bila preselitev naših medvedov pred letom dni v Francijo slaba izkušnja, saj jih ni sprejelo lokalno prebivalstvo, kar kaže na to, da kjer medveda ni, ga ponavadi tudi nočejo. Podpiramo tudi preučitev možnosti ponovne uvedbe mrhovišč. Gre pravzaprav za sistematsko in nadzorovano hranjenje medveda, kar pa se je v preteklosti izkazalo uspešno pri odvračanju medveda od naseljenih območij. Zagovarjamo vrnitev mrhovišč, tudi če bi na račun tega Slovenija s strani EU izgubila pravico do uživanja medvedjega mesa,« je še povedal Košir.
Nova generacija SLS ob zaključku prvega dela akcije »Pozor, medved« ugotavlja, da bi v trenutnih razmerah v Sloveniji morali poskusiti doseči dva že od prej znana cilja v zvezi s populacijo rjavega medveda_ dolgoročno ohranjanje vrste vključno z njenim življenjskim prostorom in zagotovitev sožitja s človekom. Nova generacija SLS poudarja, da je samo ob izpolnitvi obeh ciljev možno doseči, da rjavi medved ne bi dnevno polnil nacionalnih medijev.
Nova generacija SLS opozarja, da se je v zadnjih desetih letih število medvedje populacije po vseh metodah štetja povečalo najmanj za 50 odstotkov. To povečanje je pripeljalo do teženj po teritorialni širitvi populacije, žal tudi na gosteje poseljena območja. Zato prihaja do pogostejših srečanj živali s človekom, tudi v bližini večjih mest. Vsak tak kontakt pa, tudi zaradi nevajenosti ljudi na medveda, prinaša določeno tveganje v smislu ogroženosti človeškega življenja, saj nikoli ne moremo vedeti, kje je medvedova kritična tolerančna razdalja, ki odloča o njegovem napadu. Nova generacija SLS poudarja, da čeprav so primeri napada medveda na človeka statistično relativno redki, pa se je v lokalnem prebivalstvu naselil občutek nelagodja, odnos do medveda pa se je nagnil v negativno smer.
»V teku kampanje smo se posvetili tudi iskanju drugih rešitev trenutnih težav v zvezi z prenaseljenostjo medveda. Ena od njih je preselitev primerkov na druga območja, lahko tudi v druge države. Na žalost je bila preselitev naših medvedov pred letom dni v Francijo slaba izkušnja, saj jih ni sprejelo lokalno prebivalstvo, kar kaže na to, da kjer medveda ni, ga ponavadi tudi nočejo. Podpiramo tudi preučitev možnosti ponovne uvedbe mrhovišč. Gre pravzaprav za sistematsko in nadzorovano hranjenje medveda, kar pa se je v preteklosti izkazalo uspešno pri odvračanju medveda od naseljenih območij. Zagovarjamo vrnitev mrhovišč, tudi če bi na račun tega Slovenija s strani EU izgubila pravico do uživanja medvedjega mesa,« je še povedal Košir.