Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Bojan Šrot je na današnji novinarski konferenci podrobneje predstavil stališče stranke do prodaje Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenije. Poudaril je, da so omenjeni projekti preveč pomembni za prihodnost Slovenije, da bi jih lahko delali ob robu trenutnih prioritet. Privatizacija ne more biti posledica politične tekme pred volitvami. Njen motiv ne sme biti v tem, da bi eventuelna nova vlada prišla v prazen hlev, dodaja Šrot.
Po mnenju Bojana Šrota je potrebno zavarovalnici Triglav omogočiti stabilno dolgoročno poslovanje in ji zagotoviti možnosti za razvoj, tako novih produktov kot tudi novih trgov. Uspešno poslovanje bo omogočalo lastnikom takšen donos na vložena sredstva, da bo njihov interes za vlaganje v Zavarovalnico Triglav dolgoročen, kar posledično pomeni tudi stabilno lastniško strukturo. Glede na trenutno situacijo, zaveze do pokojninske blagajne in koalicijsko pogodbo v SLS menimo, da je smiselna ureditev stanja, kot ga podajamo v nadaljevanju_
- Prenos 34,47 odstotkov Zavarovalnice Triglav na SPIZ, kar omogoča ohranjanje dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne, redne letne prihodke od dividend in rast glavnice. Le v primeru, če bi bila ogrožena likvidnost pokojninske blagajne in s tem resno ogroženo izplačevanje pokojnin, pa se lahko delnice prodajajo v skladu z likvidnostnimi potrebami. Za eventuelno kasnejšo prodajo, ki mora biti utemeljena, pa predlagamo soglasje državnega zbora z dvotretjinsko večino. V našem predlogu evidentno ni prostora za zastopanje interesov posameznikov.
- Delež SODa naj bo namenjen za prodajo državljanom v prvem krogu. V drugem krogu pa se delež, ki ga državljani niso kupili, nameni pravnim osebam. Kriteriji in merila za prodajo morajo biti vnaprej določeni in transparentni. Brez diskrecijske pravice vlade oz. posameznih ministrov in tako brez možnosti neupravičenega bogatenja posameznih skladov z Bahamskih otokov.
- Morebitne dokapitalizacije lahko temeljijo le na izkazani potrebi po svežem kapitalu zaradi projektov, ki so dokazano ekonomsko upravičeni, ne pa zaradi razloga, da nekdo pridobi delnice Zavarovalnice Triglav. Če uprava takšno potrebo lastnikom utemelji, se dokapitalizacije izvede na enak način kot prodaja SODovega deleža.
Na tak način bo Zavarovalnica Triglav tudi dobila lastniško strukturo, ki bo imela tudi interes ohranjati njen tržni delež. Imetniki delnic bodo tako imeli interes sklepati zavarovanja z Zavarovalnico Triglav.
Predsednik SLS Bojan Šrot je komentiral tudi prodajo Telekoma Slovenije. Ocenjuje, da so stališča SLS do prodaje Telekoma skladna z zavezami koalicijskih partnerjev, ki so jih opredelili v koalicijski pogodbi. Pretekle prodaje (predvsem NKBM) niso bile dovolj transparentne in strateško domišljene, zato so ugledu vlade povzročile škodo. Taka naglica v času, ko je vlada sredi velikih projektov, kot je predsedovanje EU, nujno prinaša nepopravljive napake. Projekti prodaje slovenskih blue chipov so preveč pomembni za prihodnost Slovenije, da bi jih lahko delali ob robu trenutnih prioritet. Tudi sicer se takih projektov v volilnem letu ne izvaja. Prodaja ne more biti posledica politične tekme pred volitvami in njen motiv še zlasti ne sme biti v tem, da bi eventuelna nova vlada prišla v prazen hlev, še dodaja Šrot.
Telekom ima stabilno poslovanje na zavidljivem tehnološko razvojnem nivoju. Še vedno ima prevladujoč položaj na trgu. To omogoča obstoječim lastnikom (največji je RS) uživati posebno rento. Nobenega racionalnega razloga ni, da se država odpove tej renti. Prav tako ni nobenega racionalnega razloga, da to rento pridobijo tujci, ki pri nas ne plačujejo davkov.
Prva naloga vlade je zagotoviti vstop konkurence zaradi zaščite potrošnikov, še posebej v aktualni bitki proti inflaciji. Po popolni vzpostavitvi tržne konkurence vlada lahko začne s pripravami na prodajo. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo potrošniki na svojih telefonskih računih videli posledice napačnih odločitev o prodaji.
Podrobnosti izboljšanih ponudb obeh preostalih ponudnikov za nakup Telekoma v SLS ne poznajo, predsednik Šrot pa meni, da so takšne, da bo pristojna komisija vladi predlagala, da jih ne sprejme.
Slovenija ne potrebuje denarja, ki ga tujci plačajo za naša najboljša podjetja, pač pa potrebujemo green field investiciji ter investicije v obliki znanja, novih trgov....