Slovenska ljudska stranka ter Inštitut za gospodarske in družbene študije sta sinoči, v četrtek, 8. maja 2008, v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti predstavila knjigo Slovenska kmečka zveza ob 20. obletnici, ki se je leta 1992 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Na predstavitvi knjige, katere urednik je predsednik Glavnega odbora SLS Aleš Primc, sta sodelovala prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman in pobudnik njene ustanovitve dr. Franc Zagožen. Knjigo je kot recenzent predstavil dr. Emil Erjavec, redni profesor na katedri za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Biotehnični fakulteti v Ljubljani ter prvi predsednik Zveze slovenske kmečke mladine. Izdajatelj knjige je Inštitut za gospodarske in družbene študije, pokrovitelj knjige Slovenska ljudska stranka.
12. maja 1988 je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska kmečka zveza (SKZ), prva slovenska demokratična stranka po drugi svetovni vojni. Ta stranka je bila nosilka organizirane demokratične opozicije in je odločilno spodbudila slovensko demokratizacijo. Njena jasna demokratična in nacionalna vizija, dobra organiziranost ter izredna množičnost so odločilno prispevali k zmagi koalicije Demos na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Ta zmaga je omogočila uresničila stoletne sanje Slovencev po samostojni in neodvisni slovenski državi.
Recenzent knjige dr. Emil Erjavec je ob predstavitvi dejal, da knjiga prinaša avtorske prispevke, intervjuje, predstavitve in fotografije pobudnikov Slovenske kmečke zveze ter njeno delovanje do demokratičnih volitev leta 1990. Po besedah recenzenta dr. Erjavca gre za dokumentarni film v obliki knjige. Knjiga je torej zbornik, ki omogoča presojo tistega časovnega obdobja. Razdeljena je na tri dele. V prvem vsebuje avtorske prispevke o ustanovitvi zveze in o prvih letih njenega delovanja. Drugi del zajema intervjuje s 44 udeleženci takratnih dogajanj, med katerimi so pobudniki in ustanovitelji ter tudi s tedanjimi nasprotniki, nosilci enopartijskega sistema. Dr. Erjavec je v svoji predstavitvi knjige tudi izpostavil, da se je Slovenska kmečka zveza razvila iz povojnega zatiranja slovenskega kmetstva in tako odprla prostor tudi za druga politična združenja. Želja po spremembah in uveljavitvi svojih interesov je bila gonilo pobudnikov ustanovitve SKZ.
Prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman je poudaril pomen praznovanja 20 - letnice ustanovitve Slovenske kmečke zveze. Predstavil je svoje spomine na tisti čas, ko so prav kmetje prvi začeli z organiziranim in množičnim delom za politične spremembe, šele kasneje pa so se jim pridružili tudi drugi. Dejal je, da je bil tedaj čas, ko se je izkazalo, da se izteka doba totalitarizma in da se odpre prostor za demokratične spremembe. To je pripeljalo do prvih demokratičnih volitev aprila 1990. Dejal je, da tedaj ni nihče razmišljal, ali je Slovenska kmečka zveza politična stranka ali ne, temveč so to zapisali v zakon. Ivan Oman je še povedal, da so slovenski kmetje tedaj orali ledino in izpostavil skupni ponos na tisti čas ter tudi na kasnejše strankarsko delo v korist svobodne slovenske države.
Pobudnik ustanovitve Slovenske kmečke zveze dr. Franc Zagožen je povedal, da knjiga objektivno prikazuje tisti čas. Po njegovih besedah tedaj ni šlo le za kmetijstvo in kmetijsko politiko, temveč za zadeve veliko širšega pomena – za osvoboditev države iz oklepa, ko smo živeli v grožnji z napovedmi vojnih razmer. V situaciji popolne brezizglednosti je slovensko kmetstvo leta 1988 še enkrat v zgodovini naredilo pomembno stvar za narodni obstoj, je menil dr. Zagožen. Ob tem pa je tudi poudaril, da se danes pomen kmetijstva ne zmanjšuje, le-to se bo le še povečevalo. Menil je, da je danes poročanje medijev o kmetijstvu premalo usmerjeno na samo vsebino in da pogreša, ne le v kmetijstvu, ampak tudi na drugi področjih, objektivno poročanje in resnico.
Urednik knjige Aleš Primc in predsednik glavnega odbora SLS je povedal, da knjiga izpostavlja izreden pomen ljudi, ki so leta 1988 imeli vizijo, voljo in pogum, da uresničijo demokratične politične spremembe, ki so bile za Slovenijo nujno potrebne. Ti ljudje, združeni v Slovensko kmečko zvezo, so bili prva organizirana opozicija takratnemu enostrankarskemu komunističnemu sistemu. Kljub temu so ti ljudje in kmečki stan, ko se piše zgodovina t. i. slovenske pomladi izbrisani, npr. besedilo prof. dr. Janka Prunka ob 10. obletnici samostojne slovenske države (http://www.ukom.gov.si/10let/pot/). To delo urednik Primc razume tudi kot korak k temu, da ta dejstva prizna tudi uradna slovenska zgodovina. »Dokler uradna zgodovina, ne bo pisala zgodovine resnicoljubno in pošteno, bomo tudi »nezgodovinarji« pisali zgodovino!« je dejal Primc, ki je po izobrazbi filozof. Pomen knjige urednik vidi tako predvsem v tem, da bodo prihodnji rodovi imeli na voljo vire in zgodovinska dejstva, ki jih nekateri namerno zamolčujejo. Primc tudi verjame, da bo knjiga doživela 2. ponatis, v katerem bo zapisanih še več pričevanj in dejstev.
