Krško, 7. julij 2008 – Slovenska ljudska stranka je v tragični nesreči na reki Sava izgubila svojega dolgoletnega člana, marljivega župana in prizadevnega poslanca, Kristijana Janca in dolgoletnega člana in predsednika Krajevne skupnosti Boštanj, Marjana Kogovška. Njima v čast in spomin je SLS pripravila žalno sejo, ki je potekala v Kulturnem domu v Krškem. Govorniki na žalni seji so bili Bojan Šrot, predsednik SLS, Franci Bogovič, predsednik Kluba županov SLS in župan občine Krško, Janez Podobnik, podpredsednik SLS in minister za okolje in prostor, Aleš Primc, predsednik Glavnega odbora SLS ter Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS in predsednik Sveta SLS. Po žalni seji je vodstvo SLS položilo cvetje na kraju tragedije ob reki Sava in Hidroelektrarni Blanca, ter se skupaj s člani udeležilo tudi žalne seje občinskega sveta občine Sevnica in maše zadušnice v cerkvi Sv. Nikolaja v Sevnici.

- ŽIVLJENJEPIS KRISTIJANA JANCA -

Kristijan Janc se je rodil na Studencu 8. julija 1960 kot najstarejši v številčni družini na domačiji, ki je bila hkrati kmetija in gostilna. Po osnovni šoli je obiskoval strojno tehnično šolo v Krškem in nato Fakulteto za šport v Ljubljani, kjer je leta 1984 tudi diplomiral. Najprej je služboval kot vodja kopališča v Sevnici. Od leta 1990 do leta 2002 je bil direktor Gostinskega podjetja Sevnica. Predanost vsakemu ter delo in občutek za soljudi sta pripomogla, da je bil leta 1998 prvič izvoljen za župana občine Sevnica in nato prepričljivo še dvakrat. Leta 2004 je bil na listi Slovenske ljudske stranke z najvišjim doseženim rezultatom med vsemi kandidati Slovenske ljudske stranke izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Kot župan in kot poslanec je prepričljivo, dosledno in uspešno zastopal interese Sevnice in celotnega Posavja s prizadevanjem za decentralizacijo in skladnejši regionalni razvoj pa je deloval tudi v interesih drugih delov Slovenije. V parlamentu je bil član dveh komisij in treh odborov, deloval je tudi v petih skupinah prijateljstva z različnimi državami.

Kristijan je bil tudi veteran vojne za Slovenijo. O tem priča tudi spominska tabla na njihovi domačiji, saj je bila tam v času osamosvojitvene vojne postojanka, v kateri so hranili orožje. Tudi to kaže na zaupanje, komu lahko verjameš v najtežjih trenutkih.

Podedoval je zidanico in jo opremil po svojem okusu. Kot je sam večkrat dejal, je zidanica kotiček, kjer je rad preživel čas pred sprejemanjem zahtevnih odločitev, v tem prostoru pa je imel tudi pogovore s kolegi, prijatelji in drugimi, ki so iskali odgovore na pomembna vprašanja.

Vedno je iskreno priznal, da knjigo premalokrat vzame v roke, kar je bila v prvi vrsti posledica pomanjkanja prostega časa. Ves prosti čas, ki ga je imel, je namenjal aktivnemu preživljanju časa z družino. Radi so kolesarili, plavali, smučali in hodili v hribe. Velika Kristijanova ljubezen je bilo tudi igranje tenisa. Nikoli si ni znal predstavljati, kako bi izpadlo v praksi, če bi imel mesec dni dopusta. Prepričan je namreč bil, da ne bi zdržal, saj je bil preveč zaposlen z delom in izzivi, ki si jih je zastavil za prihodnost. Bil je navdušen oboževalec evropskih mest – še posebej Londona, ki ga je želel obiskati skupaj z družino v času letošnjega poletnega dopusta.

Ljubezen do svojih najbližjih je izkazoval na poseben in ljubeč način, kar mu je vlivalo dodatno energijo za opravljanje službenih obveznosti. Tako je Kristijan veljal za zelo skrbnega očeta in ljubečega moža žene Ane.

Zavzeto je deloval pri pripravi in izvedbi številnih razvojnih projektov Sevnice in Posavja, zagotovo pa ima med vsemi posebno mesto projekt izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Bil je vnet zagovornik in eden glavnih nosilcev tega projekta, za katerega se je zavedal, da ni le velik slovenski energetski projekt, ampak tudi vsestranska razvojna priložnost za Posavje. Ob podpori takratnega kabineta podpredsednika vlade Marjana Podobnika je skupaj z županskim kolegom iz Krškega Francijem Bogovičem in še nekaterimi odločilno pripomogel, da se projekt izvaja kot slovensko energetsko – razvojni projekt. Za dosego tega je bilo potrebno veliko vztrajnosti in energije, saj je obstajala nevarnost, da bi prišlo do izvedbe, ki bi bila v nasprotju s posavskimi in slovenskimi interesi. Zato je bil Kristijan še toliko bolj vesel uspešnega napredovanja pri gradnji verige hidroelektrarn. Enega od mejnikov te gradnje je želel obeležiti tudi s spustom po reki, ki se je končal s tragedijo, ki je v črno zavila 13 družin, Sevnico, Posavje in vso Slovenijo.

Kristijan je imel veliko število prijateljev, tako iz vrst politike, gospodarstva, športa in povsem preprostih ljudi. Veljal je za zvestega prijatelja, venomer pripravljenega prisluhniti in pomagati ljudem.

Tu se konča življenjepis človeka, ki je s svojo osebnostjo, delom in zagnanostjo globoko in neizbrisno zaznamoval občino Sevnica in celotno Posavje. Kristijan Janc je odšel na višku svoje ustvarjalnosti. Svojim naslednikom je pustil visoke standarde prizadevanja za dobrobit svoje občine, občanov in širše skupnosti. Pokazal je pot, ki je lahko vzor.

Govor Bojana Šrota, predsednika Slovenske ljudske stranke_

Čeprav je okoli nas poletje, nas je v teh dneh zaobjel ledeni hlad. Tragedija, ki se je zgodila minuli četrtek na Savi - reki, ki je vzela toliko dragocenih človeških življenj, smo onemeli. Pretresenost in žalost sta se dotaknili slehernega Slovenca, še toliko bolj svojcev pokojnih, sokrajanov, soobčanov in vseh, ki so pokojne poznali. Žalost se je močno zarezala tudi v srca in duše članic in članov Slovenske ljudske stranke. Med 13 pogrešanimi ponesrečenimi sta bila tudi dva naša člana, naša prijatelja, za zdaj še vedno pogrešani predsednik krajevne skupnosti Boštanj Marjan Kogovšek in župan ter poslanec v Državnem zboru RS Kristijan Janc. 

Tišina, ki je zajela nebo nad pokrajino reke Sava, je težka. Da, prav to nebo - nad gozdovi, polji, med bregovi, cestami, rekami - nad to našo lepo deželo, ki jo je pokojni Kristijan tako zelo ljubil. Če bi rekel, da jo je imel rad, bi bilo premalo, kajti bila je del njega, pomagala mu je živeti, vlivala upanje v boljše čase in dajala mu je neizmerni optimizem ter življenjsko energijo.

Zavedanje o človeški minljivosti je boleče. Pokojni Kristijan se je zavedal te minljivosti, saj je svojemu neprestanemu delu tako za občino Sevnica kot za vso Slovenijo znal dodati tudi lepše trenutke ki jih je našel v skrbi za ohranjanje pristnih medčloveških vezi. Te drobne malenkosti so ga delale velikega, čeprav je bil skromen in ponosen na delo, ki ga je opravljal. Veselje je bilo del njegovega življenja, prijetna značilnost, ki ni dana vsakomur; on jo je poskušal povezovati z delom, ki ga je opravljal z neizmerno voljo in energijo.

Za tiste, ki imajo srčno kulturo duha in vero, ni nič nemogočega, za druge je vse neverjetno, nemogoče in brez cene! Pokojni Kristijan je imel oboje - kulturo srca in vero. Kadarkoli je bil pripravljen pomagati, še posebej pa se je izkazal v vlogi neomajnega poslanca Slovenske ljudske stranke, župana občine Sevnica, dragocenega člana SLS in velikega osebnega prijatelja.

Bil je dober in pravičen človek, iskren, srčnost je razodeval vsakomur, vsej okolici. Gotovo je takšna narava človeka poseben dar in ni mogoče, da bi ga vsega tega dobrega naučilo življenje. Življenje mu je namreč pisalo neizmerno voljo, življenje ga je delalo klenega in mu privoščilo prerano smrt. Kakor galebi in valovi se srečujemo in približujemo. Kristijan se nam je ves čas svojega življenja resnično približeval.

V večnost so oddrsali še eni koraki. V nas še vedno odzvanjajo njegove besede, njegov nasmeh, vidimo njegove stopinje in sledi njegovega velikega dela. Gotovo pa se med vsemi njegovimi deli najbolj blešči dobrota. Dobrota iz srca. In te se bomo vsi spominjali. Mnogo kamnov je vgradil v družinski, poslanski, županski in prijateljski mozaik, ki ga danes občudujemo.

Kot neznaten delček te velike zemeljske celote je bil tudi pokojni Kristijan. Delček, ki pa je znal zažareti in tudi iskre, ki so prihajale iz njegove bližine, so nam mnogokrat zasvetile. Zato smo te imeli tako radi. Naše žalostne oči so zazrte v daljavo. Pred očmi se nam pojavlja neizprosen borec za boljše življenje, za pravično Slovenijo, politik, župan, športnik, vinogradnik, mož, oče, dragocen član Slovenske ljudske stranke in veliki prijatelj. Bil si del nas, z nami si živel, zdaj pa boš živel v naših spominih.

Nikoli te nismo slišali tarnati, nikoli te nismo videli žalostnega – nasprotno, kolikokrat si z optimizmom zrl naprej in sijoče pripovedoval o prihodnosti in boljših časih za vse. Bil si tisti, ki si vzpodbujal, tolažil in svetoval hkrati. Tvoje zaupanje v ljudi je bilo brezmejno in ravno tega si nas učil na vsakem koraku. Neizmerno pozitivno energijo si kazal pri delu, pri pogovoru, ob vsakdanjem srečanju. V tvojem zadovoljstvu je bila vselej prisotna preprostost, ki pa jo je bogatila modrost. Nikoli je nisi vsiljeval, le preprosto posredoval.

Dragi Kristijan!

Na Savi se je izteklo tvoje življenje. Nezavedajoč se nevarnosti spusta si z nasmehom na ustih, v družbi prijateljev, sodelavcev in sopotnikov, ki ste si skupaj prizadevali za uresničitev projekta, zaveslal do konca poti, ki hkrati pomeni tudi nekaj novega. Minilo je tvoje življenje, minil je tvoj nasmeh, utihnile tvoje ustnice. Vzela te je reka, s katero si živel vse življenje.

Življenje nas preseneča v veselem in žalostnem. Ti pa si razumel, kaj pomeni znati živeti, znati živeti tudi za druge. In to ni ostajalo ljubosumno skrito v tvoji notranjosti. To si naučil svoje najbližje, prijatelje, sodelavce, znance, občane, državljane, vsakega izmed nas. Ali je morda kaj lepšega kot takšen zgled? S svojo dobroto si zapustil vsem nam mnogo v premislek, v mnogočem nas zavezuješ ob svojem odhodu_ pripravljenost pomagati ljudem, optimistično zreti naprej, znati uživati v skromnih radostih in velikih izzivih. Ob neizmerni žalosti nam v tolažbo ostaja ponos in neizmerna hvaležnost, da smo te poznali, dragi Kristijan, da smo poznali človeka, ki je živel življenje, zapisano z velikimi črkami. 

Četudi je smrt prišla mnogo prehitro in je ostala pot še nedokončana, pa je vendar pogled nazaj tak, ki nam govori_ pot je končana, ostala pa je prava človekova veličina!

Dragi Kristijan!

Imel si čas za delo – to je bila tvoja pot do uspeha! Imel si čas za razmišljanje – to je bil tvoj izvor moči! Imel si čas za mnoge prijatelje – to je pot do zadovoljstva! Imel si upanje – kaj bi še potreboval?  Nosili te bomo v srcu in ohranjali v spominu.

Spoštovani žalujoči! V svojem imenu in v imenu Slovenske ljudske stranke vam izrekam besede sočutja in sožalja. Kristijan, ki je v Slovenski ljudski stranki pustil izjemen pečat, bo odslej ena izmed svetlih zvezd na nebu nad pokrajino ob reki Savi.

Ko bomo zrli v zvezdno nebo, bomo vedeli, da si na nek način še vedno z nami.

Dragi Marjan, dragi Kristijan, vidimo se zopet, nekje tam zgoraj, med zvezdami.

Govor Janeza Podobnika, podpredsednika SLS in ministra za okolje in prostor_

»Želite doumeti skrivnost smrti.

Toda, kako jo boste našli, če ne tako, da jo iščete v srcu življenja.« (K. Gibran, PREROK)

Vse se je v tistem usodnem četrtkovem popoldnevu zgodilo iz »polnega življenja«, iz iskrenega občutka, da se na Savi vse, kar je povezano z gradnjo hidroelektrarn, dogaja dobro, uspešno; da so zadovoljni ljudje, ki so vsa ta leta veliki podvig spremljali; ali kot občani, kot preprosti ljudje, kot strokovnjaki, kot odgovorni, da je vse potekalo urejeno, čimbolj usklajeno. Srce tega velikega podviga je bil na Sevniškem od vsega začetka Kristijan Janc. V tej vlogi je dozorel kot pravi voditelj, združil občino Sevnica, da so vsi v to verjeli in pri tem sodelovali, še posebej krajevne skupnosti, ki so bile navezane na samo gradnjo; kot poslanec Državnega zbora je s svojo neposredno in prepričljivo politično držo takoj osvojil simpatije ne glede na politično pripadnost in postal verodostojen zastopnik celotnega Posavja; ob tem pa je nevsiljivo, toda vztrajno gradil držo avtentičnega političnega sloga, ki ga Slovenija tako potrebuje_ v politiki gre najprej in vedno predvsem za človeka; Kristjanova ljudskost je bila iskrena, prepričljiva in nalezljiva. Sevniške vasi in zaselke (veliko sva jih obiskala skupaj, tako po neurjih ali ob pasijonu ali ob obiskih njegovih vinogradnikov, ki jih je tako spoštoval) je povezal s pričakovanji ljudi v občinskem središču Sevnica! Rad bi se spomnil na čudoviti tabor naše stranke, ki je bil pred 4 leti organiziran v Sevnici.

Dragi Kristijan, tvoja neverjetna življenjska energija nas v Slovenski ljudski stranki zavezuje, da jo nadaljujemo in da se vračamo v središče in izhodišče naše politične biti_ v ljudskost, kateri si zapustil neizbrisen pečat.

Tako smo te doživljali in s teboj in celotno ekipo na občini sodelovali vsi ministri iz kroga naše stranke_ dr.Žagar, mag. Božič, mag. Žerjav, ki smo pogostokrat obiskali občino.

Kristijana sem poznal kot človeka, ki nikoli ni bil sam; vedno obkrožen in v gibanju, z ljudmi, v prijateljskih, gospodarskih, političnih in številnih drugih človeških navezah; še posebej v družini. Krog se je zaključil tako, da ga je usodna vodna moč reke Save iztrgala od nas skupaj z 12 ljudmi; mnogi med njimi so bili njegovi prijatelji, ki so se na poseben način zbližali prav zaradi reke Save.

V nemi bolečini in globoki pretresenosti želimo biti blizu vseh tistih, ki so izgubili najdražje.

Na tistih, ki ostanejo, je zaveza in dolžnost, da nadaljujejo.

Nadaljevali bomo.

Poprijeli za vesla.    

Govor Franca Bogoviča, predsednika Kluba županov SLS in župana SLS_

Življenje je odteklo skozi reko…

Danes se z neizmerno žalostjo v srcu poslavljamo od nam dragega Kristjana Janca.

…Kako težko je ujeti v besedo dušo plemenitega človeka, izpostaviti vse dobro, kar bomo za vedno nosili s seboj tisti, ki smo Kristjana poznali…

Gledam v vrste pred seboj, gledam na te sedeže in še kar ne morem verjeti, da manjka...

Bila sva še zelo mlada, ko je usoda prepletla najine poti. Skorajda sorodstvene vezi sva počasi okronala s skupnimi cilji in druženjem. Pred 25 - timi leti sva se polna mladostne moči pomerjala vsak s svojo ekipo v nogometu na tekmah na Studencu, ko še nisva slutila, da so pred nama velike naloge, ki ne bodo povezale le najini družini, ampak veliko ljudi, ki bodo delili svojo usodo v sedanjih posavskih občinah.

Postala sva dobra sodelavca, že od doma vajena trdega dela in razumskih odločitev. Skupaj sva vstopila na politično pot in več kot 10 let družno županovala čudovitim ljudem sosednjih občin. Kristjan je vedno sledil svojim vizijam. Pri delu je bil neutruden, med prijatelji in sodelavci pošten in nesebičen. Delila sva skrbi in iskreno radost ob uspehih obeh ali kdaj le enega od naju. In v meni ostaja neizmerna hvaležnost za obojestransko zaupanje, za njegovo večno odgovornost za izgovorjeno besedo, za vse dobro kar je iz njegovega življenja kanilo v moje, v tvoje, v naše.

Svoje sanje je uresničil, ko je z idejo o elektrarnah na spodnji Savi prodrl v gospodarski in politični vrh naše države. Bil je idejni oče velikega projekta, ki je povezal izobražene, modre in izkušene sodelavce. Nastal je uspešen tim, ki ga je oblikovalo znanje, delo in nenazadnje prijateljstvo.

V zadnjem popoldnevu svojega življenja je Kristjan želel z nami deliti veselje ob pogledu na mogočen jez elektrarne, nihče ni slutil, da bo prav ta  jez  postal večna in premočna meja, ki nas bo ločila za vedno.

Bil je trenutek obupa, ko smo se zavedli, da nam je Sava vzela Kristjana, da je nemočen on in njegovi prijatelji na čolnih in da smo nemočni mi, ki smo lahko nemo opazovali kako, na prvi pogled nič hudega obetajoča reka, trga niti mladih in močnih življenj.

Ostala bodo vprašanja brez odgovorov, sanje, ki se niso uresničile, ljubezni, ki so poniknile v razpokah življenja, solze brez tolažbe in spoznanje, da so za vedno odšli. Ni razumske razlage zato, kar se je zgodilo. Usoda in Sava sta bili močnejši in nikoli ne bomo vedeli zakaj.

Elektrarne na Savi sedaj stojijo. A najbolj kruto je, da nam je prav ta reka vzela življenja snovalcev in njihovega vizionarja. Kot bi se Sava zatogotila, razjezila proti vsem, ki smo posegli v njen tisočletni tok; kot bi hotela povedati, da je narava neustrašna in človek v boju z njo majhen in neznaten.

Dragi Kristjan, v svojem imenu in v imenu sodelavcev, ki nam je bilo namenjeno ostati, obljubljam, da bomo nadaljevali tvoje delo in črpali iz vzora neutrudnosti, ki ti je bila tako domača. Kot Posavje, v katerega smo mnogi enotno polagali upanja in načrte, oblikovali skupen in ljubi dom, katerega del je tudi tvoja najlepša občina na svetu, kot si tolikokrat dejal.

Negovali bomo vinsko trto in se ob vsakem utrganem grozdu spomnili tvojega ponosa, ko si ime cvička ponesel tudi v parlament. Ohranjali bomo spomin na tvoja velika dela, tvoje dobro ime, na iskrenega in zvestega prijatelja in sodelavca.

Ohranili bomo spomin na vse prijatelje in strankarske kolege, na vaju Kristjan in Marjan, ki sta z reko odšla za vedno.

Naj se na tem mestu zahvalim vsem reševalcem, ki ste iz objema Save iztrgali ponesrečene. Žrtvovali ste nadčloveške napore, da se lahko od svojih najbližjih dostojno poslovimo, da vemo, kam jim lahko prižgemo svečko v spomin.  Hvala.

Vsem družinam, posebno družinama Janc (in Kogovšek) izrekam svoje najgloblje sožalje.

Dragi Kristjan, hvala da sem bil lahko del tvojega življenja. V mojih odločitvah bodo tudi jutri tvoje modrosti.

Govor Jakoba Presečnika, vodje poslanske skupine SLS in predsednika Sveta SLS_

Minevajo dnevi, eden za drugim drsijo skozi čas, nič jih ne ustavi. Toda kaj, ko pridejo trenutki, žalostni in črni. Takšni, za katere želimo, da bi bile le črne sanje in ki bi jih radi izbrisali za vedno. Vendar so tu. Sejejo žalost, mokrijo s solzami obraz. Tak povsem nepričakovan in pretresljivo tragičen trenutek, ki je terjal toliko človeških življenj, nas je vse globoko, globoko pretresel. V Slovenski ljudski stranki smo izgubili dva svoja draga člana, predsednika Krajevne skupnosti Boštanj Marjana Kogovška, ki je uradno še vedno med pogrešanimi, in dolgoletnega izjemno prizadevnega člana in dragega prijatelja Kristijana Janca.

Prav zaradi preprostih stvari je življenje vredno svojega imena_ zaradi prijetnih, temeljnih stvari, kakršne so ljubezen, delo, druženje s svojci in prijatelji ter življenje z naravo. Kristijan se je vsega tega dobro zavedal vse svoje življenje. Z iskreno ljubeznijo je lepšal dneve ženi Ani in njunima sinovoma ter bil povezan s svojo mamo, sestro in bratoma. Na delovnem področju se je najprej izkazoval kot zavzet in z ljudmi tesno povezan župan. Nakar se je odločil, da kandidira na državnozborskih volitvah in se preizkusi tudi kot poslanec v Državnem zboru. V tej vlogi sta ga odlikovali predvsem povezovalnost in spravljivost. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke, kjer je bil namestnik vodje poslanske skupine, je bil aktiven in dinamičen. S svojim političnim slogom je tudi naši poslanski skupini dodajal dragoceno dodano vrednost. S posebnim občutkom za dialog je sodeloval na sejah in razpravah in vedno iskal rešitve, ki bi zadovoljile najširši krog ljudi.

Ob obilici dela pa nikoli ni pozabil na naravo, ki ga je obdajala. Živel je v harmoniji z njo, še posebej pa je bil povezan z reko Savo, ki ga je v svojem toku odnesla v večnost. 

Skupaj s Kristijanom smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke le nekaj dni nazaj polni elana kovali načrte za prihodnost. Vendar pa je v življenju čas za vse. Je čas rojevanja in je čas umiranja, je čas jokanja in čas veselja, je čas žalovanja in čas praznovanja. Za nas je prišel čas, da načrte, ki smo jih kovali skupaj s Kristijanom, uresničimo, čeprav z žalostnim zavedanjem, da jih bomo morali dokončati brez njega. Težko sprejemamo dejstvo, da ga ni več med nami. Praznina je in bo ostala velika.

Prisoten pa ostaja v sadovih svojega dela, ki ga je opravljal z veseljem in z namenom izboljšati in polepšati življenje, ne samo občankam in občanom njegove občine, občine Sevnica, ampak to storiti za sleherno državljanko in državljana Republike Slovenije. S svojo prijaznostjo in požrtvovalnim delom za druge se je izkazal kot neprecenljiv človek.  

V množici spominov bi lahko našel še veliko lepega. Spomini so večni, ohranjeni so v srcih in med nami vsemi. V teh spominih pa za vedno ostaja Kristijan odličen človek in iskren prijatelj.

Zato, dragi Kristijan, hvala ti, da si nam dal priložnost, da smo te spoznali, hvala ti za vsak dragocen trenutek, ki smo ga lahko preživeli s teboj. V življenju izbiramo različne poti, toda ne glede na to, kam gremo, vedno nosimo delček drugega s seboj. Tako bo delček tebe, Kristijan, ostal za vedno z nami.

Govor Aleša Primca, predsednika Glavnega odbora SLS_

Spoštovani sorodniki Kristijana Janca in pokojnih v tragični nesreči na reki Savi, prebivalci Posavja in Dolenjske, članice in člani Slovenske ljudske stranke.

Črta, ki loči življenje in smrt, je tanka. Žal se tega največkrat zavemo šele, ko stojimo na njej. Marsikateri od nas je na tej črti že stal, pa se je obrnilo tako, da smo preživeli. Kristijanu Jancu in še dvanajstim njegovim prijateljicam in prijateljem je bilo nesrečnega 3. julija 2008 žal namenjeno drugače. Njihovo zemeljsko življenje se je izteklo na pretresljivo tragičen način. Neizprosno in kruto so bili iztrgani iz naše srede.

S Kristijanom Jancem sva prvič tesneje sodelovala pred letom dni, ob pripravah na 90. obletnico smrti dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je umrl v Šentjanžu na Dolenjskem, v današnji sevniški občini. Izkazal se je kot zavzet in organizacijsko izredno sposoben človek. Ob obilici dela, ki ga je kot župan in poslanec imel, se je temu projektu osebno posvetil in pomembno prispeval, da smo se na dostojen način spomnili dr. Kreka, najslavnejšega člana Slovenske ljudske stranke v vsej zgodovini.

Od lanske jeseni sva ponavadi sedela drug ob drugem na Izvršilnih odborih Slovenske ljudske stranke. Tudi na zadnjem, dan pred njegovo smrtjo, je bilo tako. V »ukradenih trenutkih« med sejami sva marsikaj šepetaje pokomentirala. Kristijan Janc je bil dober človek, veder in naravnan v prihodnost. Nad razmerami v državi je bil nekoliko zaskrbljen, pa vendar optimističen in trdno odločen, da bodo šle stvari v pravo smer. Slovensko ljudsko stranko je imel rad in ji je napovedoval svetlo prihodnost, ki jo je bil pripravljen z vsem svojim znanjem, močmi in voljo soustvarjati. Žal mu je nesrečna prezgodnja smrt to preprečila.

Slovenska ljudska stranka doživlja hude preizkušnje. Naša naloga je, da v teh težkih časih še bolj strnemo vrste in naredimo vse, da se politične želje in napovedi Kristijana Janca uresničijo.

Človek je bil in ostaja ubog in nemočen pred skrivnostnim ter nedoumljivim načrtom, ki vodi naše življenje. Premnogokrat mislimo, da je vse v naši moči, da lahko vsemu določimo tok in smisel. Ob dogodku, ko stojimo pred trinajstimi izgubljenimi življenji, pa lahko samo obnemimo. Vsa naša človeška domišljavost in napuh se nam sesedeta v prah. Priznati moramo svojo človeško nemoč. Ostaneta nam samo – žalovanje in molitev.

Vsem družinam, ki so izgubile svoje drage v tragični nesreči, izrekam globoko sožalje, občanom občine Sevnica pa iskreno sočutje ob izgubi njihovega župana in poslanca.