Že dolgo se razpravlja o tem, zakaj je učitelj izgubil avtoriteto in kaj vse bi moral učitelj storiti, da bi to avtoriteto ponovno pridobil. Učitelje spremljam iz dveh zornih kotov_ kot šolska svetovalna delavka in kot mati.
Ker je družba prepričana, da učitelji ne opravljajo svojega dela dobro, jim Ministrstvo za šolstvo neprestano spreminja učne načrte in dodajajo zahteve. Si lahko predstavljate delo, ki neprestano spreminja vsebino? Poudarjajo, da je učitelj avtonomen v svojih metodah poučevanja. Pa je res? Zunanja preverjanja znanja so sestavljena tako, da zahtevajo učenje na pamet. Torej preverjajo učitelja in ne otroka!
Kot mama si želim, da bi v šoli moje tri otroke naučili logičnega in kritičnega razmišljanja, samostojnosti, ekološke ozaveščenosti, pa tudi spoštovanja sebe in drugih, izražanja mnenj, komunikacije in sodelovanja. Saj ne trdim, da v učnih načrtih tega ni, trdim, da so metode napačne! Učni načrti naj ostanejo vsaj mandat ali dva takšni kot so in se raje posvetimo metodam, načinu pridobivanja znanja!
Vsak otrok je otrok s posebnimi potrebami, zato mora učitelj imeti čas spoznati vsakega otroka in mu prirejati metode, ki ga bodo popeljale do življenjskih in strokovnih znanj.
Bolj bi morali izkoristiti informativno dobo_ pouk bi lahko bil multimedijski. Otroci so očarani nad novo tehnologijo, podatki so hitreje dostopni, legastenikom, disklektikom in naglušnim otrokom, bi olajšalo osvajanje snovi in še bi lahko naštevala.
Poleg tega menim, da bi šola lahko omogočila učencem, da skrbijo za domače živali (npr. kravo). S tem bi se naučili odgovornosti, pridobili občutek za naravo in hkrati pridobivali znanje iz konkretne snovi, npr. kemija – izdelki iz mleka, biologija – sesalci itd. Ta način dela bi bil zelo primeren za otroke z motnjami čustvovanja, hiperkinetičnimi otroki, otroki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja…
Nacionalno preverjanje znanja in matura naj bodo sestavljeni tako, da bodo ocenjevali splošno razgledanost, kritično razmišljanje in logičnega sosledja dogodkov. Prepričana sem, da bo učitelj, ki bo delal (mu bo dovoljeno delati) na tak način, imel avtoriteto, motiviranega učenca in zadovoljne starše.
Na koncu bi rada še nekaj poudarila_ v poklicih, ki jih večinoma opravljajo ženske, se moramo skupaj potruditi za izboljšanje ugleda, ker se družbeni stereotipi prenašajo tudi na poklice in razvrednotijo tako žensko delo kot poklic. Sindikati, ki so jih polna usta pravic, se s tem vprašanjem sploh ne ukvarjajo, so pa pomembna za razvoj svobodne družbe brez predsodkov.