Ponikva, 12.10.2008 - 12. oktobra 2008 se je na Ponikvi pri zavetniku slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, blaženem Antonu Martinu Slomšku, zbralo še več udeležencev kot na prejšnjih štirih srečanjih. Pokroviteljica srečanja je bila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, organiziral pa ga je odbor, v katerem so vsi trije pobudniki razglasitve Slomška za zavetnika kmetov (Joško Romšak, mag. Andrej Golob in dr. Marta Ciraj), domači župnik Miha Herman, predstavniki KGZS Marijan Papež, Tatjana Vrbošek in Robert Peklaj, predstavnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec in predstavnik celjske škofije Jože Pribožič. Prireditev je potekala v cerkvi sv. Martina (posvečena je bila na dan sv. Jakoba 1860), kjer je mašo daroval celjski škof dr. Anton Stres, v somaševanju s štirimi duhovniki. Popoldne je na Slomu potekala slavnostna akademija, na kateri je bila slavnostna govornica prof. dr. Jana Bezenšek, prisotne pa je v imenu SLS pozdravil tudi njen predsednik Bojan Šrot, v imenu KGZS pa predsednik Ciril Smrkolj. Pri maši in na akademiji je prepeval akademski pevski zbor sv. Cecilije iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani, ob sodelovanju družinske skupine KD Tomaševi iz Božakovega v Beli krajini, ki so prepevali tudi po končani akademiji.
Na slavnostni akademiji je spregovoril tudi Ivan Oman, ki je med drugim povedal, da "bi pridigo škofa msgr. dr. Antona Stresa morala slišati vesoljna Slovenija". S tem se strinjam tudi spodaj podpisana in pridigo z dovoljenjem avtorja škofa Stresa tudi objavljam v želji, da jo bralci preberete in premišljujete. Zbrane je tako kot vsako leto pozdravil tudi domači župan Štefan Tiselj, ki je predlagal, da bi naslednje leto razglasili za Slomškovo leto.
Prof. dr. Jana Bezenšek je v izvrstnem predavanju predstavila Slomškovo vzgojiteljsko delo v luči današnjega časa. Iz njenega predavanja je bilo razvidno, da so njegove vrednote in njegovi nasveti še danes aktualni, tudi skozi to je razvidno njegovo neverjetno vizionarstvo. Med drugim je poudarila, da se je Slomšek prizadeval tudi proti nasilju nad otroki, saj je starše in vzgojitelje svaril, naj šibe ne uporabljajo vsak dan kot vzgojno sredstvo, temveč naj bo to le izhod v sili za redke čase. Poudarila je tudi, kako pomembno vlogo je Slomšek dajal družini in vzgoji v njej. Posebej veliko zaupanje je gojil do matere kot vzgojiteljice, saj je rekel_ "blagor otroku, ki mu je mati prva vzgojiteljica, oče drugi, šele nato pa duhovnik in učitelj".
Akademijo je povezoval Darko Mavsar z Gore pri Komendi, ki je citiral Alojza Rebulo, da sta se leta 1800 v istem tednu rodila dva velika Slovenca od katerih se je eden prizadeval za lepo, drugi pa za sveto in nadaljeval, da se bosta združila tudi tokrat v Prešernovi Zdravljici, ki jo je v uvodu v akademijo odlično zapel akademski pevski zbor sv. Cecilije iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani.
S svojim izjemnim petjem in igranjem na različne klasične akustične kitare je presenetil družinski ansambel KD Tomaševi, čigar mamica je povedala, da gre zahvala za to, da so trije sinovi in mož danes skupaj z njo to kar so, neutrudnemu župniku Mihu Hermanu, ki jo je v časih, ko je še obiskovala verouk, učil igrati kitaro. Tako smo izvedeli še za en skriti talent našega prijatelja, brez katerega dobre volje in velike požrtvovalnosti teh srečanj ne bi bilo.
Sicer pa je tudi vreme postreglo v najboljši možni meri, za posebno lepoto narave in njenih darov ob prinašanju k oltarju pa so med predstavniki drugih slovenskih kmetijskih združenj in pokrajin ta res lepi obred popestrila še tri pristna in plemenita dekleta s pomembnimi poslanstvi_ vinska kraljica, moštna dečva in hmeljarska princesa, v izbrani tradicionalni kostumografiji.
Verjamem, da se bomo vsi, ki smo prišli počastit blaženega Antona Martina Slomška, tega lepega dogodka še dolgo spominjali.
dr. Marta Ciraj
