Ljubljana, 13. novembra - Poslanci SLS bodo o morebitni podpori predlogu ministrske ekipe prihodnje Vlade RS odločali po izvedenih predstavitvah vseh ministrskih kandidatov V Državnem zboru RS, je na današnji novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Dodal je, da bo njihovo glasovanje "zelo odvisno od predstavitve posameznih kandidatov".
Za oceno posameznih ministric in ministrov pa je po beseda vodje PS SLS Jakoba Presečnika še prezgodaj. Napovedal je aktivno sodelovanje njihovih poslancev na zaslišanjih, sicer pa bodo po verjetni izvolitvi "na potezi ministrice in ministri, da s svojim delom dokažejo, da so si zaslužili to odgovorno delovno mesto". Presečnik je izrazil tudi zadovoljstvo nad tem, da je Državni zbor RS sprejel pobudo PS SLS o spremembi zakona o poslancih, s katero so skrčili število funkcionarjev, ki jim miruje poslanska funkcija. Kot je dodal, je v zadnjem mandatu praksa pokazala, da spremembe zakona leta 2004 - z njimi so pravico do mirovanja funkcije razširili na državne sekretarje - niso bile pametne.
Ob koncu novinarske konference je Presečnik izrazil začudenje nad povečanim številom ministrstev v novi vladi. Po njegovih besedah so namreč je SLS pričakovala, da se bo država racionalneje obnašala, še posebej v okoliščinah globalne finančne krize.
Na današnji novinarski konferenci so svoje prednostne usmeritve dela predstavili vsi poslanci Poslanske skupine SLS, in sicer namestnik vodje Poslanske skupine SLS Franc Bogovič, dosedanji minister za promet in poslanec SLS Radovan Žerjav, poslanec SLS Gvido Kres in poslanec SLS Janez Ribič.
Poslanec SLS Franc Bogovič, sicer župan Občine Krško, je na področju kmetijstva izpostavil potrebo po bolj dejavnem varovanju kmetijstva in njegove vloge pri proizvodnji hrane ter pri vzpostavitvi partnerskega odnosa med kmeti, predelovalno industrijo, trgovino in potrošniki. Bogovič je bil kritičen tudi do pretirane pozidave kmetijskih zemljišč v času konjunkture. Glede kandidata za kmetijskega ministra Milana Pogačnika pa je Bogovič povedal, da "ima izkušnje in znanje", računa pa na možnost konstruktivnega dialoga z njim. Na področju lokalne samouprave po besedah Bogoviča ni problem v njihovem številu, pač pa v tem, "da slovenska politika ni sprejela druge stopnje lokalne samouprave". O kandidatki za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlatki Ploštajner pa je menil, da jo za kakšno oceno še premalo pozna.
Poslanec mag. Radovan Žerjav je izpostavil ukrepe odhajajoče vlade za blažitev finančne in gospodarske krize, ki so bili po njegovo potrebni predvsem zato, da ne bi zastale investicije, ki so že v teku. Med cilje, ki jih bo morala z nadaljnjimi ukrepi sprejeti nova vlada, pa Žerjav vidi v prvi vrsti to, "da v največji možni meri zaustavimo odpuščanje delavcev".
SLS bo po beseda mag. Žerjava tudi v prihodnje spremljala, kaj se bo dogajalo pri upravljanju državnega premoženja. Kot dodaja, je prav finančna kriza pokazala na pravilnost njihovega stališča, da država ostane večinska lastnica v ključnih finančnih ustanovah in podjetjih.
V koalicijskem sporazumu Žerjav sicer pogreša področje energetike, zlasti ključnih energentov nafte in plina. Na okoljskem področju pa je poudaril problematiko odlagališč in učinkovitejše izrabe obnovljivih virov energije. Pri ministrski ekipi Žerjav, obžaluje, da Prekmurje kljub predvolilnim obljubam ni dobilo ministra. V koalicijskem sporazumu pa je po njegovem mnenju tako zaznati centralizem.
Poslanec SLS Gvido Kres je pojasnil, da želi namenjati posebno pozornost Slovencem v zamejstvu in po svetu. Pri urejanju odnosov s Hrvaško pa bi morala Slovenija po njegovo izkoristiti možnost "pozitivnega pritiska" na vlado v Zagrebu pri njenih pogajanjih za vstop v EU in Nato. Na obrambnem področju pa bi bilo pri nakupu patrij, tako Kres, treba razmisliti, "če je res potrebno iti do konca v izvršitev teh nabav" spričo gospodarske krize.
Janez Ribič, sicer tudi župan občine Duplek, bo med drugim zastopal SLS v odboru za promet. Kot je pojasnil dosedanji minister Žerjav, je odločitev padla tudi zato, ker je Ribičeva osnovna stroka prav promet. Med prioritetami je navedel gradnjo avtocestnega križa, t.i. tretjo razvojno os ter izgradnjo drugega tira med Koprom in Divačo. Iz vidika racionalnosti pa bi sam združil šolsko in visokošolsko ministrstvo.