Ljubljana, 15. december 2008 – Na včerajšnji dan, 14. decembra 2008, je minilo 68 let od smrti dr. Antona Korošca (1872 – 1940), ki je bil že v začetku 20. stoletja vodja katoliškega gibanja na Štajerskem, vodja štajerske Krščansko–socialne zveze, štajerske krščanskosocialne stranke Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, ter deželni in državni poslanec. SLS se je Korošcu ob obletnici njegove smrti poklonila s položitvijo cvetja na njegov grob na Navju v Ljubljani že 27. novembra 2008.
Dr. Anton Korošec, Prlek doma v Biserjanah pri Vidmu ob Ščavnici, je bil med drugim tudi eden pobudnikov majniške deklaracije, v dunajskem državnem zboru pa jo je 30. maja 1917 tudi prebral. Po prvi svetovni vojni je doživljal politične vzpone, kljub veliki politični spretnosti in vplivu pa tudi padce.
Ob razpadu Avstro-Ogrske je bil predsednik Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je 29. oktobra 1918 razglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, kar je bila prva država, v kateri smo Slovenci imeli ključno besedo. Vendar pa ta država ni imela zagotovljenih nekaterih ključnih gospodarskih, političnih in tudi vojaških moči, da bi lahko dolgoročno preživela. Dr Korošec se je tega zavedal, zato je intenzivno sodeloval tudi v dogovorih o nastanku kraljevine SHS. Po ustanovitvi SHS je bil podpredsednik v prvi vladi leta 1918, nato pa je kot vodja SLS sodeloval v različnih vladah, katerih skupna značilnost je bila do so bile zelo nestabilne in kratkotrajne. Leta 1924 je spet posta podpredsednik vlade, bil v letih 1924 in 1927 tudi minister za notranje zadeve. Nasprotoval je sprejetju vidovdanske ustave in se zavzemal za večjo avtonomijo Slovencev. Po atentatu na Stjepana Radića leta 1928 mu je kralj zaupal tudi vodenje vlade, ki pa je tako kot druge vlade prej in kasneje bila kratkotrajna. V obdobju diktature, ko je bila tudi Slovenska ljudska stranka prepovedana, je bil njen ilegalni vodja in nekaj časa tudi politični zapornik. Je avtor znamenite Slovenske deklaracije iz leta 1932, v kateri je bila v času najhujše diktature odločno in jasno izražena zahteva po avtonomiji Slovencev in reformi države na demokratičnih temeljih in po načelu enakopravnosti med narodi. Po atentatu na kralja Aleksandra (oktobra 1934) in koncu diktature je junija 1935 postal najprej minister za notranje zadeve in nato v novi vladi še šolski minister ter predsednik senata. Umrl je v Beogradu. Po njegovi smrti je vodenje stranke prevzel dr. Fran Kulovec, dolgoletni tajnik Slovenske ljudske stranke in njegov odličen prijatelj, ki je umrl 6. aprila 1941, na dan nemškega napada na Jugoslavijo, po poročanju virov v bombnem napadu na Beograd.
Dr. Anton Korošec je bil najvplivnejši Slovenski politik v stari Jugoslaviji, kljub temu, da je večino časa preživel v Beogradu oz. Zrenjanjinu in na mnogih potovanjih, je bil ves čas navzoč tudi v slovenskem javnem življenju. Bil je velik podpornik slovenskega kmetstva in aktiven v različnih organizacijah kmetov na slovenski in širši ravni. Bil je vodja mnogih organizacij in društev, vnet podpornik Marijinih družb in mladih. Vse svoje delovanje je usmeril v razvoj slovenskega naroda na družbenem, gospodarskem, in kulturnem področju. Poleg mnogih njegovih zaslug je neizbrisna tudi zasluga za ustanovitev prve slovenske univerze leta 1919 v Ljubljani.
Dr. Anton Korošec je eden največjih mož slovenske zgodovine in v samem vrhu slovenske politične zgodovine. Mož njegove politične spretnosti, avtoritete in prodornosti Slovenci v zgodovini žal nismo imeli prav veliko. Od njega se še danes lahko marsikaj naučimo.