Ljubljana, 16. februar 2009 – Po današnji seji Odbora DZ RS za zunanje zadeve, na kateri je bil sprejet Sklep o zaščiti slovenskih interesov pri pristopanju Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, je vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik dejal_ »V SLS smo veseli, da je sploh prišlo do razprave o tej tematiki in da je bil sprejet sklep na temo mejnega vprašanja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na ravni Državnega zbora RS, za kar si v SLS prizadevamo že vrsto let. Obžalujemo pa, da ni bil sprejet predlog sklepa, ki ga je v obravnavo vložila SLS in v katerem je bilo konkretizirano stanje slovenskega ozemlja na dan 25. junij 1991.« Tako bo PS SLS na izredno sejo Državnega zbora RS, ki je sklicana za četrtek, 19. februarja 2009, poskušala vložiti predlog dopolnila k danes sprejetemu sklepu s strani OZP, ki bi stanje na dan 25. 6. 2009 bolj natančno opredelil. Presečnik je tudi ponovno poudaril, da SLS podpira vstop Hrvaške v zvezo NATO in EU, vendar se ob tem nikakor ne sme ogroziti nacionalnih interesov Slovenije, njene ozemeljske celovitosti in neomejenega dostopa do odprtega morja.
Sklep, ki je bil sprejet na današnji seji OZP govori o tem, da je po osamosvojitvi Hrvaška enostransko spreminjala ozemeljski status quo, s čemer se strinja tudi SLS. Vendar bi po mnenju SLS bilo treba bolj konkretno zapisati, katera območja je Slovenija nadzirala na dan 25. junij 1991, je še poudaril vodja PS SLS Jakob Presečnik.
Po besedah Presečnika bo PS SLS vložila predlog amandmaja k predlogu danes sprejetega sklepa na seji OZP, in sicer_
V tretjem odstavku predloga sklepa se za besedilom "25. 6. 1991" doda besedilo ": ko je Slovenija imela neomejen dostop na odprto morje, stik teritorialnega morja z mednarodnimi vodami in med drugim izvajala državno suverenost nad celotnim Piranskim zalivom ter zaselki na levem bregu Dragonje in ozemljem na levem bregu Mure pri Hotizi".
Obrazložitev:
V poslanski skupini SLS menimo, da je v besedilu sklepa treba natančno določiti dejstvo, da je Slovenija na dan 25. 6. 1991 imela neomejen dostop na odprto morje in med drugim nadzirala celoten Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi.