Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2007 je v zadnjem desetletju pod pragom tveganja revščine živelo od 12 do 14% prebivalcev Slovenije. Če v dohodek ne bi šteli družinskih in socialnih prejemkov, bi bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 25 - odstotna; V lanskem letu je prag revščine znašal 495 evrov...
Se kdo vpraša kako ljudje s takšnimi prejemki preživijo?
Zgrožen sem bil, ko mi je kmečko upokojen sokrajan pokazal svoje obvestilo o nakazilu pokojnine. V mesecu februarju je dobil nakazanih vsega skupaj 187,43 eurov.
Človek je leta in leta trdo delal na svoji kmetiji, preživljal sebe in svojo družino in to v obdobju, ko so bile cene kmetijskih pridelkov izredno nizke, ko je bila t.i. "obvezna oddaja", ko je bilo potrebno za preživetje garati dobesedno cele dneve in vse dni v letu, v večini primerov na hribovitih, za obdelavo izredno težavnih kmetijah.
Danes pa njegova pokojnina znaša celih 9 evrov več kot državna pokojnina. Potem pa slišimo razne uradnike, ki to dejstvo opravičujejo s tem, da imajo ti prejemniki pokojnin še drugo premoženje. Vsak, kdor logično razmišlja, bo vedel, da je pri ljudeh, ki so imeli majhne dohodke, zelo majhna verjetnost, da so si ustvarili veliko premoženje.
Problem je tudi v tem, da kmetje, ki so plačevali prispevke iz prostovoljnega vključevanja v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za ožji obseg pravic za več kot polovico zavarovalne dobe, nimajo dodatnih pravic iz naslova socialnih transferjev in pokojninsko invalidskega zavarovanja.
Spoštovani gospod minister, sprašujem vas, kako in kdaj boste rešili to problematiko? Kaj boste naredili, da se dvignejo te najnižje pokojnine, ki jih v večji meri prejemajo kmetje, ki so dolga leta trdo delali in plačevali pokojninsko in invalidsko zavarovanje?
Jakob Presečnik