Ljubljana, 27. marec 2009 – V zadnjih dneh se ponovno polemizira o smotrnosti in smiselnosti uvedbe vinjet v lanskem letu, ki je bilo hkrati leto državnozborskih volitev. Očita se, da je to bila predvolilna poteza in da močno ogroža finančno vzdržnost družbe DARS. SLS meni, da se v obeh primerih močno pretirava, saj so bili cilji in namen popolnoma jasni. Tedanja Vlada RS je želela povečati pretočnost na slovenskih avtocestah in hkrati narediti avtoceste bolj prijazne. Ob tem se seveda ni pozabilo na finančni prihodek. »Treba je namreč jasno predstaviti številke, in v SLS ne moremo razumeti, zakaj te številke nikakor ne morejo prodreti v javnost«, pravi poslanec SLS mag. Radovan Žerjav.
Dejstvo je da je bilo v letu 2007 pobranih za 210,6 mio evrov, od tega 118,7 mio evrov na osebnem prometu in 91,9 mio evrov na tovornem prometu. V letu 2008, v katerem smo imeli v Sloveniji pol leta v uporabi vinjete, je bilo pobranih 248,9 mio. Evrov, kar je kar za 38,3 mio evrov več kot leto poprej. Od tega je bilo v osebnem prometu pobranih 140,4 mio evrov, to pa je za 21,7 mio evrov več kot v letu, ko nismo imeli vinjet. Na tovornem prometu je bilo pobranih 108,5 mio evrov, kar je za 16,6 mio evrov več kot leto prej. SLS poudarja, da torej projekt vsekakor ni tako finančno zgrešen, kot se želi prikazati. V kolikor pa k temu dodamo še ne-izgradnjo dveh cestninskih postaj in ene, ki je bila zgrajena v minimalni izvedbi, s čimer se je prihranilo cca. 10 mio evrov, je vse skupaj še toliko boljše.
Do sedaj je bilo v letošnjem letu prodanih 740.000 letnih vinjet, kar prinese 40,7 mio evrov in 185.000 polletnih vinjet, kar znese 6,47 mio evrov. Vsega skupaj je bilo tako pobranih že za 47,1 mio evrov € vinjet in se nahajamo šele v mesecu marcu.
Seveda je ta uvedba vinjet bila začasna rešitev, saj se je na Ministrstvu za promet RS intenzivno pripravljal projekt za uvedbo satelitskega cestninjenja, ki bi se v skladu z akcijskim načrtom Vlade RS, ki je predvideval uvedbo satelitskega cestninjenja za tovorna vozila že letos ter uvedbo satelitskega cestninjenja za osebna vozila za naslednje leto. Tik pred lanskimi državnozborskimi volitvami je bil dokončan razpis, ki pa se zaradi politične kulture ni objavil. Ne bi bilo pošteno, da bi se tik pred volitvami objavil tako pomemben razpis. Žal se z delom na tem projektu na Ministrstvu za promet v novi sestavi ni nadaljevalo.
SLS poudarja, da gre pravzaprav za veliko manipulacijo, ko se trdi, da vinjete ogrožajo finančno vzdržnost družbe DARS. Finančna vzdržnost DARS bi namreč bila ogrožena v vsakem primeru tudi v primeru, če se lansko leto ne bi odločili za spremembo cestninjenja v osebnem prometu. Anuitete se za vračanje kreditov družbe DARS se iz leta v leto povečujejo in zato je iz leta v leto potrebnih več sredstev za pokrivanje teh anuitet. V letu 2018 se bo anuiteta približala 400 mio evrov. Sprašujemo se, kateri cestninski sistem bo lahko pokril takšne anuitete? Najbrž nobeden. V tem trenutku ne vidimo možnosti, da bi se cestninjenje, pa kakršnokoli že bo, podražilo za 100 %. Tudi če bi se, se postavlja vprašanje, kdo bi ob tako dragih cestninah sploh uporabljal avtoceste. Kot je znano je višina pobrane cestnine funkcija cene in gostote prometa.
S tem se odpira še eno pomembno vprašanje glede varnosti udeležencev v cestnem prometu. Poslanec SLS mag. Radovan Žerjav poudarja, da se je z uvedbo vinjet za 10 % do 40 % povečal promet po avtocestah. Na nekaterih cestninskih postajah pa celo za več kot 150 %. To pomeni, da se je uporaba avtocest bistveno povečala, kar ima za posledico tudi boljše stanje v prometni varnosti. »Ne sme se tudi pozabiti, da je v letu 2008 bilo na slovenskih cestah za več kot 80 ljudi manj mrtvih kot v letu poprej,« še poudarja mag. Žerjav.
Na osnovi navedenih dejstev je cestninjenje s pomočjo vinjet dobra začasna rešitev. Treba pa bo redno spremljati prilive iz cestnin jih ustrezno spreminjati predvsem v tovornem prometu. Prav gotovo pa bo v letih, kjer bodo anuitete za vračanje kreditov družbe DARS najvišje, treba najti še kakšno rešitev za pokritje teh anuitet.
