Ustno poslansko vprašanje predsedniku Vlade gospodu Borutu Pahorju
Nujno je, da Vlada Republike Slovenije v teh časih pospešeno sprejema ukrepe za pomoč gospodarskim družbam, nas pa res zelo skrbi, ker nobeden od teh ukrepov ne zajema kmetijskega sektorja. Izgleda, da resno verjamete v to, da se bo kmetijstvo izognilo globalni krizi. Po mnenju agrarnih ekonomistov se kriza v kmetijstvu res začne nekoliko pozneje in konča prej kot v drugih gospodarskih dejavnostih, pa vendar kriza v kmetijstvu je že zelo prisotna! Poglejmo samo negativne učinke na področju mlekarstva, mesnopredelovalne industrije, vinarstva in poglejmo kam so šle cene vhodnega materiala kot so mineralna gnojila in pogonsko gorivo...
Zaskrbljujoče je dejstvo, da poleg tega, da ne predlagate ukrepov, neutemeljeno zavračate naše predloge, ki bi v tem kriznem obdobju lahko kmetovalcem vsaj malo olajšali tegobe. Medtem, ko se je ministrstvo za finance odločilo, povečati obdavčitev kmetov, smo mi predlagali zakon po katerem se OMD ne všteva v odmero dohodnine. Predlagali smo tudi zvišanje vračila trošarin za energente porabljene v kmetijstvu, in pravtako, da se zadruge izenačijo z ostalimi gospodarskimi družbami v zakonu o jamstveni shemi RS. Naš predlog glede trošarin je bil zavrnjen z neutemeljenim in neresnim argumentom. Skrbi nas kako bo z ostalimi predlogi saj ta Vladna ekipa očitno nima posluha za kmetijstvo in tegobe, ki tarejo naše kmete. In to prav v časih, ko bi še toliko bolj morali težiti k zagotavljanju tako imenovane samooskrbe s kakovostno in domačo hrano.
Sprašujem vas, gospod predsednik Vlade ali se vam res zdi, da kmetijstvo ni del gospodarstva in da ne čuti posledic gospodarsko-finančne krize?
In če menite drugače, zakaj potem v vladnih protikriznih ukrepih ni predvidenih ukrepov za področje kmetijstva?
Jakob Presečnik
Ustno poslansko vprašanje za ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika
V preteklih letih smo v Sloveniji beležili visoko gospodarsko rast. K tej rasti so veliko prispevali majhni obrtniki, ki so se razvili v podjetja in danes zaposlujejo že 100 in več delavcev. Poleg tega so ti podjetniki ustvarili okolje in pogoje za uspešno ustanavljanje novih malih podjetij.
V teh razmerah so ti podjetniki vlagali v razvoj, nabavo opreme, gradnjo gospodarskih objektov in ustvarjanje pogojev za nadaljnjo rast. Do tu vse vredu.
In potem pride kriza, finančno-gospodarska kriza, katere kreatorji zagotovo niso ti podjetniki. Vemo, kje se skrivajo ti vzroki. Zaradi tega je prišlo do takšnega stanja, da podjetja oz. podjetniki ne morejo priti do kreditov. Roki plačil so se nerazumno oz. nesprejemljivo podaljšali, naročil ni in tisti, ki so vlagali v razvoj (ne v luksuz) danes takih najetih kreditov ne zmorejo vračati, ne da bi s tem svojo podjetniško aktivnost močno skrčili tudi na račun nelikvidnosti.
Na pobudo teh podjetnikov, vas sprašujem kakšne so možnosti, da se tem podjetnikom omogoči moratorij za vračanje najetih kreditov na primer za 2 leti in se jim s tem izboljša likvidnost, omogoči ponovno podjetniško aktivnost in lažje poslovanje.
Jasno je, da bo s tem zmanjšana likvidnost bank, ampak tukaj bi morala svoje odigrati jamstvena shema.
Gvido Kres