Ljubljana, 11. junij 2009 – Na današnji novinarski konferenci je poslanec SLS Gvido Kres skupaj z vodjo PS SDS Jožetom Tankom in predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem sopredstavil Zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, ki so jo v Državni zbor RS vložile PS SLS, PS SDS, PS SNS in nepovezani poslanec Franc Pukšič. Poudarili so, da želijo s preiskavo, ki bo zajemala celotno obdobje gradnje avtocest, ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali v postopkih gradnje avtocest in ostale prometne infrastrukture. Sumijo namreč, da so bili postopki politično dogovorjeni, netransparentni in negospodarni ter da sta bila prisotna korupcija in klientelizem.
PS SLS se zdi še posebej problematično, da investitor, torej državni organ, potem, ko z enim izvajalcem ni zadovoljen, slednjega nikakor ne more izločiti iz sodelovanja pri prihodnjih projektih. Tako imenovana »črna lista« sploh ne deluje, kot se je nazorno pokazalo na primeru predora Šentvid, kjer investitor praktično nima nobenih možnosti, da neustreznega izvajalca pri naslednji investiciji izloči iz obravnave med morebitnimi kandidati za prihodnji projekt.
PS SLS takšna javna naročila, kjer se tako negospodarno troši davkoplačevalski denar, razume le kot pesek v oči javnosti.
Na novinarski konferenci so vsi trije govorci navedli vrsto argumentov, ki potrjujejo njihove sume, med drugim tudi dejstvo, da je bil nacionalni program izgradnje avtocest leta 1994 ocenjen na 1,8 milijarde dolarjev, leta 2004 pa na osem milijard dolarjev. To pomeni, da se projekti od podpisa pogodbe in dogovorjene vrednosti investicije vsi po vrsti dražijo, obenem pa izvajalci tudi zavlačujejo z njihovo izvedbo. V SLS opozarjamo, da se projekti praviloma ne končujejo niti v pogodbenih zneskih niti v rokih, določenih s pogodbo.
Poslanci so na novinarski konferenci opozorili tudi, da je veliko večino razpisov dobilo največje slovensko gradbeno podjetje SCT ter da je veliko podjetij, ki so na razpisih konkurirala, nato delalo za SCT kot podizvajalci, kar kaže na to, da je šlo pri teh postopkih verjetno za prirejene razpise in za fiktivne prijave na razpis. Poleg tega je v času izvedbe del prihajalo do dodatnih sprememb pri projektih, od priprave projekta, odkupov zemljišč, umeščanja tras do sprememb potem, ko je bil državni lokacijski načrt že sprejet. Kres, Tanko in Jelinčič so poudarili, da je bilo za takšne spremembe potrebno tudi politično soglasje in da je politika močno vpeta v celoten proces gradnje avtocestnega omrežja - od načrtovanja, priprave nacionalnega progama, letnih načrtov ter imenovanja nadzornikov v Družbo za avtoceste RS.
