Danes je na nadaljevanju 7. redne seje DZ RS poslanec Janez Ribič predstavil mnenje Poslanske skupine glede Zakona o poštnih storitvah, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Zakon o poštnih storitvah, ki zdaj velja, je bil v Republiki Sloveniji ob prevzemanju evropskega pravnega reda sprejet leta 2002. V tej dosedanji ureditvi je še bila omogočena oz. dovoljena ena vrsta monopola, in sicer glede izvajanja rezerviranih storitev, za katere je imela izključno pravico Pošta Slovenije.
Evropski trgi poštnih storitev so zaradi razvoja, ki so ga sprožili tehnični napredek, deregulacija in posledično večja konkurenčnost, v zadnjih letih doživeli korenite spremembe. Postopno odpiranje trga poštnih storitev konkurenci je dalo izvajalcem univerzalne storitve dovolj časa za uvedbo ukrepov posodobitve in prestrukturiranja, ki so potrebni za zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja zaradi novih tržnih pogojev.
V tem smislu je bila februarja 2008 sprejeta nova direktiva 2008/67, ki v celoti odpravlja izključne in posebne pravice izvajanja storitev (rezervirane storitve) in katere glavni cilj je popolna liberalizacija trga poštnih storitev.
Po besedah predlagatelja gre za popoln prenos te direktive v slovenski pravni red. Cilj tega zakona je zagotavljanje izvajanja kakovostne in dostopne univerzalne poštne storitve najmanj petkrat tedensko za vse prebivalce Republike Slovenije brez diskriminacije, varstvo pravic uporabnikov in spodbujanje učinkovite konkurence na trgu poštnih storitev. Vse to zaradi popolnega odprtja trga in razširitve trga poštnih storitev.
Univerzalno storitev, to je izvajanje poštnih storitev sprejema, usmerjanja, prevoza in dostave poštnih pošiljk do mase 2 kg, poštnih paketov do mase 10 kg, storitve priporočene in vrednostne poštne pošiljke in prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne, je Republika Slovenija v javnem interesu pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno dolžna zagotavljati vsem uporabnikom poštnih storitev na svojem celotnem ozemlju. Po drugi strani pa je potrebno zagotoviti ustrezno pokritost s storitvami tudi tam, kjer komercialnega interesa za izvajanje takšnih storitev ni. To se zagotavlja z ustanovitvijo kompenzacijskega sklada, ki bo kril večje stroške izvajalcem univerzalne storitve na takšnih področjih.
V Poslanski skupini SLS menimo, da je predlog zakona korektno pripravljen, zato ga bomo v nadaljevanju podprli.