Ljubljana, 19. junij 2009 – V sredo, 17. junija 2009, je na nadaljevanju 7. redne seje DZ RS poslanec in predsednik SLS mag. Radovan Žerjav predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede Zakona o dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Pred nami je Zakon o dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, katerega določila urejajo zavarovalnice, in sicer tako zavarovalnice, ki imajo statusno obliko d.d., kakor tudi zavarovalnice, ki imajo statusno obliko družbe za vzajemno zavarovanje. Omenjeni zakon torej vsebuje splošna določila, ki veljajo za VSE zavarovalnice.
Zakaj to poudarjam? V Poslanski skupini SLS se ne moremo znebiti občutka, da so predlagane rešitve, ki so pred nami, namenjene urejanju nekaterih vprašanj za točno določeno družbo, in sicer za Vzajemno zdravstveno zavarovalnico d.v.z. Ljubljana, ustanovljeno na podlagi določil Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 1998.
Poraja se nam vprašanje, ali je primerno v sistemskem zakonu urejati materijo na način, da se rešuje problematika konkretne pravne osebe? Ali bodo taiste določbe sprejemljive in racionalne tudi za morebitne druge vzajemne zavarovalnice, ki po tem zakonu lahko nastanejo v prihodnosti?
Vsekakor se strinjamo, da je veljavna ureditev pooblaščencev v primeru, če gre za skupščino, organizirano kot skupščino članov, v 54. členu popolnoma neprimerna. Seveda, če imamo v mislih konkretno vzajemno zavarovalnico. Sploh če je mogoče to določbo zlorabljati na način, da se pooblastila zbirajo na način, da jih "v svojih rokah kopičijo" direktorji regijskih poslovnih enot, in sicer brez časovne omejitve in brez vsebinskih navodil za odločanje o konkretnih vprašanjih, o katerih odloča skupščina. Sploh ob dejstvu odsotnosti formalne ureditve organiziranega zbiranja pooblastil. Sporno se nam zdi predvsem iz razloga, ker v bistvu ene in iste osebe odločajo tako v vlogi "lastnikov" - skupščina kot tudi v vlogi uprave - direktorjev. Gre za vlogi, ki bi zaradi navzkrižij interesov po splošnih določbah ZGD morali biti ločeni.
Po drugi strani predlagani zakon v drugem členu ureja zbiranje pooblastil drugače, kot pa to ureja ZGD. Predlagatelji te rešitve nas niso prepričali v potrebnost takšne rešitve. Po mnenju naše poslanske skupine bi bilo pravno konsistentno in popolnoma zadovoljivo povzeti rešitev, ki jo vsebuje ZGD. Ali je potemtakem rešitev v ZGD slaba, se sprašujemo? Bojimo se tudi, da takšna rešitev, kot je predlagana, ne bo preprečila koncentracije odločanja v rokah nekaj iznajdljivih posameznikov, ampak jo bo le olajšala. Sestava skupščine in način zbiranja pooblastil lahko povzročita odločanje na skupščini večine, ki se bo merila v promilih članov.
Naša glavna kritika se torej nanaša na nesistemski pristop do problematike. Če Vzajemna zavarovalnica d.v.z. zahteva drugačno ureditev, potem bi bilo to potrebno reševati na drugačen način, s pripravo posebnega zakona, ki bi urejal posebnosti, ki bodo veljale le za Vzajemno zdravstveno zavarovalnico d.v.z. Ljubljana.